Mediji o malih delničarjih

Tožniki o odločitvi ESČP: velika zaušnica Sloveniji kot pravni državi

Medij: 24ur POP TV Avtorji: Ana Kralj, STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 14. septembra 2021 Vir: TUKAJ

Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je velika zaušnica Sloveniji kot pravni državi, je ocenil odvetnik ene od tožnic v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji Miha Kunič. Da je takšno odločitev pričakoval, je dejal odvetnik Aleš Kaluža.

"Iz sodbe izhaja, da je bilo preko 120.000 ljudem poseženo v lastninsko pravico, tako da v postopkih niso mogli sodelovati in zoper odločbe o razlastitvi niso imeli pravnega sredstva. To pomeni, da politika od leta 2013 do leta 2021 ni bila sposobna sprejeti ustrezne zakonodaje, sodišča pa niso imela poguma za vsebinsko presojo izrednih ukrepov Banke Slovenije," je za STA dejal Kunič.

Sodba velja za vse, torej za vse imetnike delnic in podrejenih obveznic, ki jim je bilo leta 2013 poseženo v lastninsko pravico. Nakazuje razne pravne poti, od možnosti obnove postopkov pred upravnimi sodišči do zahtevkov pred rednimi sodišči, naj vsebinsko odločijo. Kunič je izpostavil tudi grajo slovenskega ustavnega sodišča, ki konkretne zadeve v primeru njegove stranke sploh ni sprejelo v obravnavo. S tem je bila po oceni Evropskega sodišča za človekove pravice kršena njena pravica do pravnega sredstva.

"To so zelo resne posledice," je ocenil Kunič. To namreč pomeni, da je treba vzpostaviti sredstvo za vsebinsko presojo, ali je bila odločba Banke Slovenije zakonita in legitimna in ali je bil izračun, ki je bil podlaga za razlastitev, pravilen.

"Glede na očitnost kršenja sem pričakoval takšno odločitev," pa je za Delo dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. "Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne," je menil.

Z odločitvijo ESČP je zadovoljen tudi tožnik Tadej Kotnik, ki je za časnik dejal, da jim je s tem sodišče brezpogojno pritrdilo, da je šlo za kršenje pravice do premoženja.

Kot so danes povedali na ustavnem sodišču, Sodišče EU svoje sodbe še ni sprejelo. "Kdaj jo bo, zaenkrat ni mogoče napovedati. Kolikor je znano, so bili šele pridobljeni odgovori in stališča drugih udeležencev postopka," so dodali.

Društvo Mali delničarji Slovenije navdušeno nad sodbo

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur z dne 14.09.2021 pritinite TUKAJ ali na sliko.

"Z navdušenjem smo se seznanili z današnjo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar, Kotnik, Peterlin, Jukič, Logar in Jesenko. Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja.  Sodišče je nedvoumno razsodilo, da je Republika Slovenija kršila konvencijsko pravico razlaščencev do varstva premoženja, saj je posegla v premoženje razlaščencev, ne da bi zagotovila zadostna procesna jamstva proti samovolji državnih organov", so zapisali v sporočilu za javnost. 

 Dodali so, da je ta pravna zmaga še posebej pomembna, ker je bila dosežena kljub dejstvu, "da je Republika Slovenija uporabila celoten arzenal 'argumentov', s katerimi je razlaščence zavračala pred slovenskimi sodišči. Tako je Republika Slovenija navajala, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, da bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam, da izgube razlaščencev naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, da bi bila brez izbrisa kršena pravila EU o državnih pomočeh ter da so imeli razlaščenci na voljo postopek po 350.a členu Zakona o bančništvu. Vsi ti 'argumenti' Republike Slovenije so se ob tehtanju na Evropskem sodišču za človekove pravice razblinili. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali."

Ministrstvo za finance: O upravičenosti do morebitne povrnitve škode iz bančne sanacije slovenska sodišča

ESČP je v danes objavljeni sodbi glede bančne sanacije po navedbah ministrstva z finance pritožnikom pritrdilo le v delu, da jim ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, ne pa tudi glede tega, ali so upravičeni do povrnitve premoženjske škode ali ne. "O tem bodo odločala slovenska sodišča," so zapisali.

"Ministrstvo za finance meni, da je bila odločba ustavnega sodišča o vzpostavitvi učinkovitega sodnega varstva upoštevana s sprejemom zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank," so navedli. Kot so ob tem spomnili, je izvrševanje tega zakona zaradi zahteve za oceno njegove ustavnosti začasno zadržano.

SAB: Odločitev ESČP je pričakovana

Za stranko SAB je razsodba Evropskega sodišča o človekovih pravicah, da pritožniki po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva, pričakovana. V stranki, katere predsednica Alenka Bratušek je bila v času sanacije bank predsednica vlade, si želijo čimprejšnjega epiloga.

"Odločitev ESČP je pričakovana, saj je leta 2016 enako presodilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Tožniki sicer ne bodo prejeli vračila premoženja, temveč le minimalno odškodnino v višini od 1000 do 3000 evrov. Se pa v stranki SAB strinjamo, da je nekdanjim imetnikom treba čim prej zagotoviti učinkovito sodno varstvo," so zapisali v SAB.

V stranki so dodali, da je ustavno sodišče pred petimi leti že presojalo ustavnost zakona o bančništvu in je tozadevno ugotovilo, da so bili vsi ukrepi, tudi izbris nekdanjih imetnikov, skladni s slovenskim pravnim redom in ustavo. "Ob tem pa je najvišji organ sodne veje oblasti ugotovil tudi, da zakon ne vsebuje posebnih določil, ki bi nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti omogočila ustrezno sodno varstvo," pravijo v SAB.

Spomnimo

V primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji v letih 2013 in 2014 je bil kršen 1. člen dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je v pisni sodbi, objavljeni danes, zapisalo ESČP. Vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije.

Sodišče je navedlo, da morajo imeti vlagatelji dostop do pravnih sredstev, ki jim omogočajo učinkovito izpodbijanje odločitve o odvzemu premoženja. Tak dostop mora biti zagotovljen, kakor hitro je to mogoče.

Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oz. delnic v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Postopek pred sodiščem je sprožila sedmerica vlagateljev.

 

Društvo MDS za takojšno razpravo o rešitvi spora o bančni sanaciji

Medij: STA  Avtorji: STA Teme: izbrisi v slovenskih bankah, delničarji, obvezničarji Datum: Torek, 14. september 2021 Vir: TUKAJ 

Ljubljana, 14. septembra (STA) - Sodba ESČP po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) predstavlja veliko zmago za bančne razlaščence. "Sodišče je pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja," so zapisali in odgovorne pozvali k takojšnji in argumentirani razpravi na podlagi njihovih predlogov.

"Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da je Republika Slovenija kršila konvencijsko pravico razlaščencev do varstva premoženja, saj je posegla v premoženje razlaščencev, ne da bi zagotovila zadostna procesna jamstva proti samovolji državnih organov," so povzeli v Društvu MDS.

Kot so pojasnili, je njihova pravna zmaga še posebej pomembna, ker je bila dosežena kljub temu, da je Republika Slovenija uporabila celoten arzenal argumentov, s katerimi je razlaščence zavračala pred slovenskimi sodišči.

Po njihovih povzetkih je država navajala, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, da bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam, da izgube razlaščencev naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, da bi brez izbrisa prišlo do kršitev pravil EU o državnih pomočeh ter da so razlaščenci imeli na voljo postopek po 350.a členu zakona o bančništvu.

"Vsi ti argumenti Republike Slovenije so se ob tehtanju na ESČP razblinili. To sodišče je zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali," so poudarili.

Društvo MDS je za zgodbo o bančni sanaciji večkrat predlagajo izvensodno poravnavo ali ustanovitev poravnalne sheme.

Slovenija v bančnih izbrisih kršila pravico do lastnine

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  izbrisi v slovenskih bankah Datum: Torek , 14. september 2021 Vir: TUKAJ

 

Evropsko sodišče za človekove pravice je bančnim razlaščencem prisodilo odškodnino za nematerialno škodo.

 

Razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic saniranih bank je bila kršena pravica do mirnega uživanja premoženja, je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Šestim tožnikom je dosodilo tudi odškodnino za nematerialno škodo.

ESČP je odločilo v primeru sedmih slovenskih tožnikov proti državi. Tožniki so se nanj obrnili, ker so v sanaciji bank po odločitvi bančnega regulatorja leta 2013 in 2014 z izbrisom ostali brez naložbe v delnice ali obveznice bank, glede tega pa niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva za izpodbijanje takšne odločitve.

 

Sodišče iz Strasbourga je v zadevi, kjer je združilo tožbe sedmih tožnikov, presodilo, da je bila tožba utemeljena in da je naša država kršila pravico do mirnega uživanja lastnine, ki ne sme biti kršena, razen če gre za javni interes. Zato mora država tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko plačati po 3000 evrov za nematerialno škodo, Jožku Peterlinu pa tisoč evrov.

ESČP je tudi ugotovilo, da kršitve zadevajo na tisoče nekdanjih lastnikov delnic in podrejenih obveznic, zato je ključno, da jim država čim prej brez dodatnih zamud zagotovi možnost učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločitve Banke Slovenije o razlastitvi. Opozorili so, da je ustavno sodišče leta 2016  zagotovitev tega sredstva zahtevalo v šestih mesecih, a oškodovani vlagatelji še vedno nimajo ne možnosti izpodbijanja odločitev ne vlaganja odškodninskih tožb.

»Glede na očitnost kršenja sem pričakoval takšno odločitev,« je dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. »Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne,« je dodal.

Z odločitvijo ESČP je zadovoljen tudi tožnik Tadej Kotnik, ki meni, da jim je s tem sodišče brezpogojno pritrdilo, da je šlo za kršenje pravice do premoženja.

 

 »Ta odločitev je huda zaušnica državi,« je ocenil zastopnik ene od tožnic Miha Kunič. Dodal je, da več od tega ne bi mogel pričakovati, saj je sodišče potrdilo, da je šlo za poseg v lastninsko pravico, da podrejene obveznice in delnice bank nimajo avtomatično vrednosti nič, ampak je treba to dokazati na sodišču in še, da niso imeli možnosti izpodbijanja odločbe Banke Slovenije. Če država v mesecu dni ne bo zagotovila pravnega sredstva, bo Kunič predlagal obnovo postopkov pred upravnim sodiščem, ki je doslej te postopke zavračalo.

 

Prek 100.000 oškodovancev

Omenjeni ukrepi so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic ali delnic šestih saniranih bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Država je sicer sprejela zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, ki naj bi omogočil vlaganje odškodninskih tožb, a je ustavno sodišče njegovo izvajanje zadržalo, pred odločitvijo o skladnosti z ustavo pa je za presojo zaprosilo Evropsko sodišče v Luksemburgu, ki svojih odgovorov še ni dalo.

V Banki Slovenije ocenjujejo sprejeto odločitev kot pričakovano: »Potrjuje namreč tudi stališče Banke Slovenije, da je treba v čim krajšem času zagotoviti sodno varstvo vsem udeležencem v takratnih procesih.« Dodali so, da so v ta namen smo pred časom angažirali skupino pravnih strokovnjakov, na podlagi njihovih rešitev pa zdaj pripravljajo izhodišča predloga zakona, ki bo celovito urejal omenjeno področje.
 

Mali delničarji navdušeni

V Društvu Mali delničarji Slovenije so nad današnjo sodbo ESČP navdušeni. »Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja,« menijo.

Opozorili so, da je ESČP zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali.

 

Telekomova prodaja ob polletju na ravni lanske

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  Telekom Slovenije, mali delničarji Datum: Petek, 30. julij 2021 VIR: Tukaj

Skupina Telekom Slovenije je v prvem polletju tega leta ustvarila 317,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je dober odstotek manj kot v istem lanskem obdobju. V skupini spet poudarjajo, da na prihodke še vedno vplivajo predvsem manjši prihodki iz gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev in gostovanja tujih uporabnikov v njihovem mobilnem omrežju, manjši pa so tudi prihodki IT-licenc.

Polletno poročilo kaže tudi, da Telekomu še vedno bežijo uporabniki, in to v vseh segmentih.

Tudi dobiček iz poslovanja (EBIT) je v prvem polletju primerljiv z lanskim ob tem času, znašal je 29,3 milijona evrov. Kosmati denarni tok (EBITDA) je v polletju znašal 113,7 milijona evrov, kar je za odstotek več kot v primerljivem lanskem obdobju, EBITDA marža pa na ravni skupine pomeni 35,8-odstotni delež v prihodkih od prodaje.

Čistega dobička skupine je bilo za 21,3 milijona evrov, kar je 44 odstotkov ali 6,5 milijona evrov več kot v istem obdobju lani.

Neprodano TSmedio bo vodil Rajko Gerič

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je dal tudi soglasje za imenovanje Rajka Geriča za direktorja TSmedie, medijske družbe, ki med drugim upravlja portal Siol. TSmedio so, spomnimo, v Telekomu prodajali, a kljub več ponudbam, najvišjo, za šest milijonov evrov, je dala United Group Dragana Šolaka, posla niso sklenili. V Telekomu zdaj pravijo, da vidijo nove sinergije s TSmedio.

Boj za milijone evrov v Gen-I

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. julij 2021 Stran: 3

Spor med Elektrom Ljubljana in Gen energijo - Minister Jernej Vrtovec je nakazal zamenjavo dolgoletnih direktorjev

V slovenski energetiki se je, kot kaže, vnel boj za nadzor nad družbo Gen-I, podjetjem, ki na leto ustvari več kot dve milijardi evrov prihodkov in bo letos posloval z več kot 40 milijoni evrov čistega dobička. Upravi družbe, ki jo vodi Robert Golob, bo letos potekel mandat. Pot do vpliva v Gen-I vodi skozi Elektro Ljubljana, kjer se maje položaj predsednika uprave Andreja Ribiča.

Menjave nekaterih direktorjev v slovenskih energetskih družbah je nakazal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Jernej Vrtovec, minister za razvoj in kohezijska sredstva Zvonko Černač, generalni direktor HSE Viktor Vračar in župan Hrastnika Marko Funkel so na začetku tega meseca s pritiskom na rdeči gumb simbolično položili temeljni kamen za gradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji, ki bo v Prapretnem, kjer je nekoč odlagala Termoelektrarna Trbovlje. Zdi pa se, da je Vrtovec na tem dogodku v svojem govoru tudi simbolično pritisnil na zeleni gumb morebitnih kadrovskih menjav v energetiki: »V energetiki se včasih zdi, da so nekateri posamezniki večni, da gre za samopašništvo.« Napovedal je kadrovsko okrepitev nekaterih družb, da bodo lahko vodile dolgoročne investicije, pri čemer Vrtovec omenja proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in jedrsko energijo. »Samopašništvu v energetiki bo treba reči ne. Temu bo vlada sledila in kot minister ne bom dopustil, da bi bilo karkoli samoumevno. V gospodarstvu ni nič samoumevno, tudi to, da je nekdo na določenem položaju daljši čas, ne.«

Del vladajoče politike si najbolj želi zamenjave Andreja Ribiča in Roberta Goloba, je slišati v pogovoru z več neuradnimi viri. Omenja se tudi možnost zamenjave generalnega direktorja Gen energije Martina Novšaka. Vendar naj bi ta imel podporo okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Kakršnekoli zanesljive kadrovske razplete je za zdaj še negotovo napovedovati.

Skupščina Elektra Ljubljana, v katerem ima država 80-odstotni delež, je na začetku tega meseca prevetrila nadzorni svet; trem članom se bo konec avgusta iztekel mandat, Davida Skornška pa so odpoklicali. Zbor delničarjev je nov mandat podelil Davorinu Dimiču, ki je bil že zdaj nadzornik; Urški Gašperlin, uslužbenki D. S. U. in od prejšnjega meseca nadzornici Dravskih elektrarn; Božidarju Godnjavcu, uslužbencu ministrstva za infrastrukturo in novemu nadzorniku Luke Koper; ter Gorazdu Justinku, dekanu na Novi univerzi Petra Jambreka. Po neuradnih informacijah si je koalicijski trojček SDS, NSi in SMC razdelil nadzorni svet, ki bo mandat začel na začetku septembra. Takrat bi se lahko zgodile tudi kadrovske spremembe na čelu Elektra Ljubljana, kjer bo Andreju Ribiču mandat potekel marca prihodnje leto. Pritisk za prodajo Gen-EL Hkrati z napovedjo ministra o zamenjavah v energetiki in morda tudi nepovezano z njo poteka spor o prihodnjih vplivih v družbi Gen--EL, ki je polovična lastnica Gen-I. Po naših neuradnih informacijah v Slovenskem državnem holdingu (SDH) pritiskajo na Ribiča, da Elektro Ljubljana družbi Gen energija proda 25-odstotni delež v podjetju Gen-EL. Gen energija je že 25-odstotna lastnica podjetja Gen-EL, preostali polovični delež pa ima Gen-I. 

To razkriva notarski zapisnik letošnje skupščine Elektra Ljubljana, kjer so vprašanje prodaje Gen--EL odprli mali delničarji. Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS, je na skupščini vprašal, ali je v prodajnem procesu oziroma postopku morebitne prodaje deleža v Gen-EL prišlo do nedovoljenih svetovanj večinskega lastnika Elektra Ljubljana ali tretjih oseb, ki niso zaposlene v družbenikih Gen-EL. Andrej Ribič je odgovoril, da so določeni poskusi sicer bili, vendar jih ni upošteval in se je pri svojem ravnanju vedno odločal v korist Elektra Ljubljana.

Na naše vprašanje o pritiskih so v SDH odgovorili, da pri upravljanju spoštujejo meje korporativnega upravljanja ter pristojnosti organov vodenja in nadzora družb v upravljanju: »Prav tako spoštujemo tudi vse odločitve organov Elektra Ljubljana v zvezi z vzpostavljenim pogodbenim razmerjem z družbo Gen energija, sprejetim v letih 2018 in 2020, zato so morebitna namigovanja o nedovoljenih pritiskih brez osnove.«

 

Možno oškodovanje Elektra Ljubljana

Pojasnimo podrobnosti. Družba Gen energija je do konca junija imela pravico, da odkupi poslovni delež Elektra Ljubljana v Gen--EL (tako imenovana call opcija), če bodo izpolnjene regulatorne zahteve, ki bodo Elektru Ljubljana preprečevale ohranitev te naložbe, in če bo za to podano soglasje SDH, ki te regulatorne zahteve potrjuje. Gen energija je po neuradnih informacijah na zadnji možni dan to opcijo izkoristila ter Elektru Ljubljana nakazala okoli 12 milijonov evrov. Na to je Elektro vložil pritožbo. Kot je razvidno iz odgovorov Elektra Ljubljana na vprašanja delničarjev na skupščini, njihovo pravno mnenje ugotavlja, da potrebnih regulatornih zahtev, ki bi jim preprečevala ohranitev deleža v Gen-EL, ni: »Avtorji pravnega mnenja opozarjajo, da niso izpolnjeni pogoji za uveljavitev nakupne opcije, iz česar izhaja, da ne obstaja pravna podlaga, ki bi SDH omogočala podati izjavo, predvidene za uveljavitev opcije call. Ob takem položaju lahko Elektro Ljubljana prosto razpolaga s poslovnim deležem in lahko išče tudi druge kupce, pri čemer ima Gen predkupno pravico.«

 

Lastniška struktura GEL . El d.o.o.

delež v %

Elektro Ljubljana d.d.

25,00%

Gen I d.o.o.

25,00%

Gen energija d.o.o.

50,00%

 

Mali delničarji opozarjajo na možno oškodovanje Elektra Ljubljana.

 

 

Prepričani smo, da bi bil ob ustrezno vodenem transparentnem postopku prodaje 25-odstotnega deleža v Gen-EL izkupiček za družbo in njene delničarje precej višji, kar verjamem, da bi moral biti tudi interes SDH kot upravljavca premoženja Republike Slovenije v Elektru Ljubljana. Rajko Stankovič predsednik Društva MDS

 

 

 

Elektro Ljubljana je pridobila tudi cenitev vrednosti družbe Gen-EL. 

Rajka Stankoviča je na skupščini zanimalo, kakšna je glede na izvedeno cenitev potencialna škoda za delničarje, če bi delež v Gen-EL prodali po nakupni opciji. Ribič je na skupščini odgovoril, da bi višina oškodovanja lahko bila v višini tri do štiri milijone evrov, je razvidno iz zapisnika.

»Menim, da moram ravnati kot skrben gospodar. Vrednost Gen-I se je zvišala,« na naše poizvedovanje odgovarja Andrej Ribič in dodaja, da ni regulatornih sprememb, ki bi omogočale sprožitev nakupne opcije.

Kadrovanje in boj za Gen-I

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. julij 2021 Stran: 1 Vir: TUKAJ

Energetika Spor med Elektrom Ljubljana in Gen energijo za delež v Gen-EL, solastniku Gen-I V slovenski energetiki je pestro.

V enem stebru energetike okoli HSE se spopadajo z veliko izgubo in prihajajočo insolventnostjo Teša, v drugem delu pa, kot kaže, poteka boj za nadzor v Cen-I, ki je do polletja posloval s BO milijoni evrov čistega dobička. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec napoveduje kadrovsko prevetritev energetskih družb.

Poročali smo o ocenah v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), da Termoelektrarni Šoštanj in Premogovniku Velenje zaradi visokih cen emisijskih kuponov grozi bankrot. Na drugi strani se spopadajo za vpliv v Gen--I. Štiričlanski upravi tega podjetja bo letos potekel petletni mandat. Gen-I ima dva družbenika: Gen energija v imenovanje predlaga predsednika uprave in enega člana, Gen-EL pa dva člana uprave.

Gen energija poskuša povečati svoj delež v Gen-EL z nakupom 25-odstotnega deleža Elektra Ljubljana. Za ta delež je izkoristila nakupno opcijo in zanj že nakazala denar Elektru Ljubljana, a ta ga ne želi prodati, saj ocenjujejo, da za to ni zahtevanih regulatornih pogojev in da je delež vreden več. Elektro Ljubljana vodi Andrej Ribič, ki bi ga nov nadzorni svet jeseni lahko poskušal odstaviti. 

Mali delničarji pri tem opozarjajo na možno oškodovanje Elektra Ljubljana in s tem delničarjev.

Denarnice so si najbolj napolnili lastniki Cinkarne

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 15. julij 2021 Stran: 5

Podjetja delijo lanske dobičke

Čeprav bo v prihodnjih tednih še kar nekaj sej skupščin, se je večina lastnikov tistih podjetij, kjer si običajno delijo dobiček, že sestala. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot so jo predlagali uprave in nadzorni sveti, želje malih delničarjev pa so ostale neuslišane. Najvišje dividende so po pričakovanju izplačali v celjski cinkarni, brez njih so tudi letos ostali lastniki Uniorja. 

Največ dobička so si tudi letos izplačali delničarji Cinkarne Celje. Konec junija so za vsako svojo delnico dobili 21 evrov bruto dividende. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer lastnikom predlagala, naj se letos odločijo za izplačilo nižje dividende, kot je bila izplačana lani in še nekaj let prej. Znašala naj bi 11 evrov na delnico. Temu je nasprotovalo Društvo Mali delničarji Slovenije, ki je menilo, da bi morala bruto dividenda na delnico spet znašati 17 evrov. Svoj predlog je utemeljevalo z dobrim in s stabilnim poslovanjem ter z dejstvom, da je cinkarna lani še povečala presežek denarnih sredstev in je konec leta imela na računu malo manj kot 42 milijonov evrov. Na koncu so lastniki na seji sprejeli predlog enega od malih delničarjev, družbe Envestor, ter za izplačilo dividend namesto predvidenih 8,6 milijona evrov porabili skoraj celoten bilančni dobiček v višini 16,5 milijona evrov.

Podobno se je zgodilo tudi na seji skupščine tovarne kmetijski strojev Sip iz Šempetra. Delničarji so si izplačali malo manj kot milijon evrov bilančnega dobička, ki je zadnji dan minulega leta v celoti znašal 10,4 milijona evrov. Bruto dividenda na delnico je znašala 2,4 evra. To je dvakrat več, kot je predlagal upravni odbor družbe, a je potem na seji obveljal nasprotni predlog šentjurskega podjetja Lafin. Tudi v Sipu so mali delničarji predlagali, naj podjetje lastnikom razdeli več dobička - bruto dividenda na delnico bi po njihovem morala znašati 8 evrov, kar bi pomenilo zmanjšanje bilančnega dobička za 3,2 milijona evrov, vendar na seji o tem predlogu niso glasovali.

V Cetisu letos dividend sploh niso nameravali izplačati. Upravni odbor družbe je namreč predlagal, naj bilančni dobiček, ki je konec minulega leta znašal 5,7 milijona evrov, ostane nerazporejen. Vendar sta na seji skupščine državna kapitalska družba in SDH, ki sta lastnika malo več kot 15 odstotkov Cetisa, vložila nasprotni predlog. Prepričana, da izplačilo dividend ne bi ogrozilo poslovanja in načrtovanih naložb, sta predlagala, naj podjetje delničarjem nameni 400 tisoč evrov. Takšen njun predlog je bil na seji sprejet, bruto dividenda na delnico je znašala 2 evra.

V Kovintradu več kot lani Prejšnji teden so o delitvi dobička odločali tudi na seji skupščine celjskega Kovintrada. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da bi iz bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal 7 milijonov evrov, delničarjem izplačali 231 tisoč evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 1,80 evra, kar je več kot lani. Takšen predlog je bil z večino na seji tudi sprejet, zato delničarji niso odločali o predlogu Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je želelo, da bi Kovintrade letos med svoje lastnike razdelil kar 3,5 milijona evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 27 evrov. Za izplačilo dividend so se tudi letos odločili v s Kovintradom povezanem podjetju Liko iz Liboj. Zanje so namenili 74.600 evrov od skupno 5,7 milijona evrov bilančnega dobička. V Uniorju spet brez dividend

Brez dividend so tako kot lani letos ostali lastniki zreškega Uniorja. Čeprav je podjetje lani poslovalo z izgubo, ki je znašala 7,9 milijona evrov, ter rezerviralo 3,1 milijona evrov za razvoj novih tehnološko zahtevnih strojev, mu je ob koncu leta ostalo še 5,9 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, naj tudi letos bilančni dobiček ostane nerazporejen, lastniki pa so na seji skupščine njun predlog sprejeli. Unior bi v primeru izplačila dividend moral državi vrniti 3,8 milijona evrov koronske pomoči, zapletlo bi se tudi z bančnim posojilom, ki ga je najel pred petimi leti. Lani je z bankami sklenil dogovor o odložitvi plačila glavnice do 31. maja 2022, ki med drugim prepoveduje izplačilo dividend. Če bi kršil to določilo, odlog ne bi več veljal.

Krka ob polletju z rekordnimi rezultati

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Dragana Stanković Teme:  mali delničarji, Krka Datum: Petek, 08. julij 2021 Vir: TUKAJ

Čez 14 dni bo Krka svojim več kot 47.000 delničarjem izplačala dividende v višini pet evrov bruto za delnico, kar je največ doslej. Krka je sicer ob polletju kljub še vedno zaostrenim globalnim razmeram zaradi covida-19, ali pa prav zato, imela rekordne rezultate.

Na današnji skupščini so delničarji Krke potrdili predlagane sklepe uprave, med drugim višino dividende, ki letos znaša rekordnih pet evrov bruto na delnico. To je 17,6 odstotka več kot lani in jo bodo delničarjem izplačali 22. julija. Za izplačilo dividend bo tako Krka namenila skupaj 156 milijonov evrov. Skoraj 91 milijonov evrov gre za druge rezerve iz dobička, prav toliko se prenese v naslednje leto.

»Nadaljujemo politiko izplačevanja najmanj 50 odstotkov dobička in tako bo tudi v prihodnje,« je dejal predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič. Delničarji so med drugim podelili razrešnice upravi in nadzornikom ter sprejeli manjše, »kozmetične« spremembe statuta.

Skupina Krka, ki trenutno zaposluje več kot 11.600 ljudi, je lani ustvarila 1,53 milijarde evrov prodaje in nekaj manj kot 289 milijonov evrov čistega dobička, kar je največ doslej. Po Colaričevih besedah je na lansko prodajo vplivala predvsem velika prodaja v prvem četrtletju, ki je bila specifična zaradi zelo povečanega povpraševanja po Krkinih izdelkih med prvim valom pandemije covida-19. Rekordna je bila tudi proizvodnja, proizvedli in zapakirali so 16,5 milijarde tablet. Registrirali so 16 novih zdravil na recept, tudi prvega na Kitajskem. Za naložbe so namenili 76,6 milijona evrov.

Dobiček ob polletju za desetino večji kot lani

Tokrat je Colarič delničarjem poleg lanskih predstavil tudi polletne letošnje rezultate. Krka je ob polletju v primerjavi z lanskimi prvimi šestimi meseci povečala prodajo za odstotek in je znašala dobrih 806 milijonov evrov. Čisti dobiček je znašal dobrih 177 milijonov, kar je za enajst odstotkov več kot v lanskem polletju. Gre za rekordne polletne rezultate v vsej Krkini zgodovini, je poudaril Colarič.

Krkini načrti za konec leta ostajajo nespremenjeni oziroma taki, kot jih je Colarič napovedal že ob razkritju rezultatov za lansko leto. Prodaja naj bi tako dosegla 1,535 milijarde evrov, čisti dobiček pa okoli 265 milijonov evrov. »Morda bi kdo kar podvojil rezultate iz prvega polletja. Toda zavedati se moramo, da je v svetu še vedno zapletena situacija zaradi covida-19. Glede na to, da 95 odstotkov izdelkov izvozimo, smo odvisni predvsem od razmer na zunanjih trgih. Tudi ko covida ne bo več, je vprašanje, koliko časa bo trajalo, da se bo spet vzpostavilo normalno stanje, ki pa nikoli več ne bo takšno, kot je bilo, ampak bo nekaj povsem novega, na vseh področjih,« dodaja prvi mož Krke.

V Elektru Celje letos skromnejše dividende

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 8. julij 2021 Stran: 5

Konec avgusta spremembe v nadzornem svetu celjskega elektrodistributerja

V Elektru Celje letos skromnejše dividende Država letos na račun dividend iz Elektra Celje, ki je v njeni 80-odstotni lasti, ne bo dobila toliko denarja kot prejšnja leta. Čeprav bo celjska elektrodistribucijska družba delničarjem razdelila celoten bilančni dobiček, bo bruto dividenda znašala le malo več kot 7 centov na delnico. To je najmanj v zadnjih nekaj letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Konec avgusta bo Elektro Celje dobil tri nove člane nadzornega sveta, vendar se v Društvu Mali delničarji Slovenije z imenovanjem vseh ne strinjajo in so napovedali izpodbojno tožbo. 

 Uprava in sedanji nadzorniki Elektra Celje so v sklicu seje skupščine delničarjem predlagali, naj člane nadzornega sveta Draga Štefeta, Rosano Dražnik in Mirjana Trampuža imenujejo še za en 4-letni mandat, vendar je Slovenski državni holding (SDH) predlagal druge člane in jih kot večinski lastnik potem na seji tudi potrdil. Od avgusta bodo tako v 6-članskem nadzornem svetu po novem sedeli Dejan Žohar, vodja tehnične službe v Splošni bolnišnici Celje, ki je bil pred nekaj leti tudi kandidat stranke SMC za direktorja bolnišnice, Marijan Papež, glavni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in Boštjan Leskovar, izvršni direktor programa Strojegradnja v Uniorju.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se s takšnim predlogom ni strinjalo.

Predsednik društva Rajko Stankovič je pojasnil, da so izpodbojno tožbo napovedali, ker na seji niso dobili zadovoljivega odgovora SDH na vprašanje, ali Dejan Žohar izpolnjuje pogoje, ki jih za članstvo v nadzornem svetu zahteva zakonodaja. »Nikomur nočemo delati krivice, želimo samo izvedeti, ali ima Dejan Žohar izkušnje z nadziranjem velikih družb. Pojasnilo, ki smo ga dobili na seji skupščine, da je njegovo kandidaturo pretehtala kadrovska komisija SDH, ni dovolj. Če bomo v 30 dneh dobili zadovoljiv odgovor na vprašanje, izpodbojne tožne ne bomo vložili,« je povedal Stankovič.

Manj prihodkov in dobička

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju približno 20.700 poslovnih in malo več kot 153 tisoč gospodinjskih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2020 ustvarilo 47 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 3,8 milijona evrov manj kot predlani. Še višji upad kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal 5,5 milijona evrov. Predlani je podjetje imelo 9,2 milijona evrov čistega dobička. Manj dobička od načrtovanega je v letu 2020 dosegla tudi celotna skupina, v kateri sta odvisni družbi Ece, ki skrbi za dobavo električne energije, in Eletro Celje Ovi, ki izvaja inženirske storitve.

Novi nadzorniki prihajajo v pospravljeno Luko

Medij: Delo  Avtorji: Boris Šuligoj  Teme:  Luka Koper, mali delničarji Datum: Sreda , 30. junij 2021 Stran: 10

Franci Matoz Ukvarjal bi se z zemljišči potniškim terminalom pa tudi z Vinakoprom Drugega julija bodo nadzor Luke Koper kot predstavniki kapitala prevzeli odvetnik Franci Matoz, pravnica Nevenka Črešnar Pergar, ekonomist z ministrstva za infrastrukturo Božidar Codnjavec, revizor Andrej Koprivec in ponovno (tretji mandat) kapitan Rado Antolovič iz Dubaja. Tako so sklenili delničarji na skupščini delničarjev, ki so odločili tudi, da bo Luka za dividende namenila skoraj 16 milijonov evrov in bo 27. avgusta za vsako delnico izplačala 1,14 evra.

 

»Seveda si želim postati predsednik nadzornega sveta, toda odločitev bo na seji v novem mandatu odvisna od glasovanja vseh nadzornikov čez 14 dni, ko bomo imenovali tudi komisije nadzornega sveta,« je za Delo odgovoril Franci Matoz, najbolj znan kot odvetnik Janeza Janše v sodnih procesih. Matoz, ki je tudi namestnik predsednika NS v SŽ, je zanikal, da nadzorniki prihajajo z namenom zamenjave članov uprave: »Kolikor vem, je bila uprava na današnji skupščini deležna pohval. O tem, kakšna bo njena usoda, odloča vseh devet nadzornikov, sam še nimam stališča. Verjetno se moramo podrobneje seznaniti z njenim delom in se potem pogovoriti. Pomembni so samo rezultati. Uprava dela zadovoljivo, moje mnenje pa je, da bi bila lahko pri določenih vprašanjih bolj agilna. Edini relevanten podatek so poslovni rezultati in vrednost delnice.« Franci Matoz je dejal, da bi luška uprava morala biti bolj aktivna pri pridobivanju novih zemljišč na področju prostorskega načrta za pristanišče, morala bi poskrbeti za nove površine logističnih platform v bližini Luke, bolj bi morali misliti na dograditev potniškega terminala v Kopru, na nakup vsaj koprskega dela Intereurope in rešiti vprašanje lastništva Adriaflna (lastnika Vinakopra).

 

Vztrajati s tožbami proti Časarjevi upravi in nadzornikom

 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.