Mediji o malih delničarjih

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 15. julij 2021 Stran: 5

Podjetja delijo lanske dobičke

Čeprav bo v prihodnjih tednih še kar nekaj sej skupščin, se je večina lastnikov tistih podjetij, kjer si običajno delijo dobiček, že sestala. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot so jo predlagali uprave in nadzorni sveti, želje malih delničarjev pa so ostale neuslišane. Najvišje dividende so po pričakovanju izplačali v celjski cinkarni, brez njih so tudi letos ostali lastniki Uniorja. 

Največ dobička so si tudi letos izplačali delničarji Cinkarne Celje. Konec junija so za vsako svojo delnico dobili 21 evrov bruto dividende. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer lastnikom predlagala, naj se letos odločijo za izplačilo nižje dividende, kot je bila izplačana lani in še nekaj let prej. Znašala naj bi 11 evrov na delnico. Temu je nasprotovalo Društvo Mali delničarji Slovenije, ki je menilo, da bi morala bruto dividenda na delnico spet znašati 17 evrov. Svoj predlog je utemeljevalo z dobrim in s stabilnim poslovanjem ter z dejstvom, da je cinkarna lani še povečala presežek denarnih sredstev in je konec leta imela na računu malo manj kot 42 milijonov evrov. Na koncu so lastniki na seji sprejeli predlog enega od malih delničarjev, družbe Envestor, ter za izplačilo dividend namesto predvidenih 8,6 milijona evrov porabili skoraj celoten bilančni dobiček v višini 16,5 milijona evrov.

Podobno se je zgodilo tudi na seji skupščine tovarne kmetijski strojev Sip iz Šempetra. Delničarji so si izplačali malo manj kot milijon evrov bilančnega dobička, ki je zadnji dan minulega leta v celoti znašal 10,4 milijona evrov. Bruto dividenda na delnico je znašala 2,4 evra. To je dvakrat več, kot je predlagal upravni odbor družbe, a je potem na seji obveljal nasprotni predlog šentjurskega podjetja Lafin. Tudi v Sipu so mali delničarji predlagali, naj podjetje lastnikom razdeli več dobička - bruto dividenda na delnico bi po njihovem morala znašati 8 evrov, kar bi pomenilo zmanjšanje bilančnega dobička za 3,2 milijona evrov, vendar na seji o tem predlogu niso glasovali.

V Cetisu letos dividend sploh niso nameravali izplačati. Upravni odbor družbe je namreč predlagal, naj bilančni dobiček, ki je konec minulega leta znašal 5,7 milijona evrov, ostane nerazporejen. Vendar sta na seji skupščine državna kapitalska družba in SDH, ki sta lastnika malo več kot 15 odstotkov Cetisa, vložila nasprotni predlog. Prepričana, da izplačilo dividend ne bi ogrozilo poslovanja in načrtovanih naložb, sta predlagala, naj podjetje delničarjem nameni 400 tisoč evrov. Takšen njun predlog je bil na seji sprejet, bruto dividenda na delnico je znašala 2 evra.

V Kovintradu več kot lani Prejšnji teden so o delitvi dobička odločali tudi na seji skupščine celjskega Kovintrada. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da bi iz bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal 7 milijonov evrov, delničarjem izplačali 231 tisoč evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 1,80 evra, kar je več kot lani. Takšen predlog je bil z večino na seji tudi sprejet, zato delničarji niso odločali o predlogu Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je želelo, da bi Kovintrade letos med svoje lastnike razdelil kar 3,5 milijona evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 27 evrov. Za izplačilo dividend so se tudi letos odločili v s Kovintradom povezanem podjetju Liko iz Liboj. Zanje so namenili 74.600 evrov od skupno 5,7 milijona evrov bilančnega dobička. V Uniorju spet brez dividend

Brez dividend so tako kot lani letos ostali lastniki zreškega Uniorja. Čeprav je podjetje lani poslovalo z izgubo, ki je znašala 7,9 milijona evrov, ter rezerviralo 3,1 milijona evrov za razvoj novih tehnološko zahtevnih strojev, mu je ob koncu leta ostalo še 5,9 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, naj tudi letos bilančni dobiček ostane nerazporejen, lastniki pa so na seji skupščine njun predlog sprejeli. Unior bi v primeru izplačila dividend moral državi vrniti 3,8 milijona evrov koronske pomoči, zapletlo bi se tudi z bančnim posojilom, ki ga je najel pred petimi leti. Lani je z bankami sklenil dogovor o odložitvi plačila glavnice do 31. maja 2022, ki med drugim prepoveduje izplačilo dividend. Če bi kršil to določilo, odlog ne bi več veljal.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 8. julij 2021 Stran: 5

Konec avgusta spremembe v nadzornem svetu celjskega elektrodistributerja

V Elektru Celje letos skromnejše dividende Država letos na račun dividend iz Elektra Celje, ki je v njeni 80-odstotni lasti, ne bo dobila toliko denarja kot prejšnja leta. Čeprav bo celjska elektrodistribucijska družba delničarjem razdelila celoten bilančni dobiček, bo bruto dividenda znašala le malo več kot 7 centov na delnico. To je najmanj v zadnjih nekaj letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Konec avgusta bo Elektro Celje dobil tri nove člane nadzornega sveta, vendar se v Društvu Mali delničarji Slovenije z imenovanjem vseh ne strinjajo in so napovedali izpodbojno tožbo. 

 Uprava in sedanji nadzorniki Elektra Celje so v sklicu seje skupščine delničarjem predlagali, naj člane nadzornega sveta Draga Štefeta, Rosano Dražnik in Mirjana Trampuža imenujejo še za en 4-letni mandat, vendar je Slovenski državni holding (SDH) predlagal druge člane in jih kot večinski lastnik potem na seji tudi potrdil. Od avgusta bodo tako v 6-članskem nadzornem svetu po novem sedeli Dejan Žohar, vodja tehnične službe v Splošni bolnišnici Celje, ki je bil pred nekaj leti tudi kandidat stranke SMC za direktorja bolnišnice, Marijan Papež, glavni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in Boštjan Leskovar, izvršni direktor programa Strojegradnja v Uniorju.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se s takšnim predlogom ni strinjalo.

Predsednik društva Rajko Stankovič je pojasnil, da so izpodbojno tožbo napovedali, ker na seji niso dobili zadovoljivega odgovora SDH na vprašanje, ali Dejan Žohar izpolnjuje pogoje, ki jih za članstvo v nadzornem svetu zahteva zakonodaja. »Nikomur nočemo delati krivice, želimo samo izvedeti, ali ima Dejan Žohar izkušnje z nadziranjem velikih družb. Pojasnilo, ki smo ga dobili na seji skupščine, da je njegovo kandidaturo pretehtala kadrovska komisija SDH, ni dovolj. Če bomo v 30 dneh dobili zadovoljiv odgovor na vprašanje, izpodbojne tožne ne bomo vložili,« je povedal Stankovič.

Manj prihodkov in dobička

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju približno 20.700 poslovnih in malo več kot 153 tisoč gospodinjskih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2020 ustvarilo 47 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 3,8 milijona evrov manj kot predlani. Še višji upad kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal 5,5 milijona evrov. Predlani je podjetje imelo 9,2 milijona evrov čistega dobička. Manj dobička od načrtovanega je v letu 2020 dosegla tudi celotna skupina, v kateri sta odvisni družbi Ece, ki skrbi za dobavo električne energije, in Eletro Celje Ovi, ki izvaja inženirske storitve.

Medij: Delo  Avtorji: STA (G.R.)  Teme:  Telekom Slovenije, mali delničarji Datum: Sobota , 19. junij 2021 Stran: 17

Delničarjem Telekoma 4,50 evra bruto dividende na delnico Skupščina Delničarji so zapolnil vrzeli v nadzornem svetu družbe Delničarji Telekoma Slovenije bodo za lani prejeli 4,50 evra bruto dividende na delnico, je včeraj sklenila skupščina družbe. Delničarji so s tem podprli nasprotni predlog SDH, vodstvo družbe je sicer predlagalo izplačilo štirih evrov bruto na delnico. Skupščina je izvolila tudi dva nova člana nadzornega sveta, Karlo Pinter in Jurija Toplaka.

Delničarji so sklenili, da se bo od bilančnega dobička za leto 2020 v višini slabih 35 milijonov evrov za izplačilo dividend namenilo 29,3 milijona evrov, preostanek pa se bo prenesel v prihodnje leto. Lani je dividenda znašala 3,50 evra bruto na delnico. V SDH, ki ima v Telekomu 4,25-odstotni lastniški delež, upravlja pa tudi 62,54-odstotni delež države, so višjo dividendo utemeljili z navedbo, da je finančno stanje družbe stabilno, izplačilo dividend pa omogoča nemoteno poslovanje in razvoj družbe. Nasprotni predlog v zvezi z dividendo je podalo tudi društvo Mali delničarji Slovenije, ki je predlagalo pet evrov bruto dividende.

Kadrovske zadeve

Skupščina Telekoma je odločala tudi o dveh članih oziroma članicah nadzornega sveta. Sedemindvajsetega aprila je namreč mandat potekel nadzornicama Barbari Kurner Čad in Barbari Gorjup. Tudi v tem primeru so delničarji prikimali nasprotnemu predlogu SDH, da se za nadzornico imenuje Karlo Pinter, sicer generalno direktorico direktorata za notranji trg na gospodarskem ministrstvu. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je medtem predlagal, da skupščina še en mandat podeli nadzornici Kurner Čadovi. V skladu s predlogom nadzornega sveta, ki so ga delničarji potrdili, pa bo novi nadzornik Telekoma tudi Jurij Toplak. Ne nazadnje je skupščina odločala tudi o pooblastilu upravi za pridobivanje lastnih delnic. Medtem ko sta uprava in nadzorni svet predlagala, da se upravo pooblasti za pridobivanje lastnih delnic do višine deset odstotkov osnovnega kapitala, so delničarji v skladu z nasprotnim predlogom SDH sklenili, da skupni delež vseh pridobljenih lastnih delnic ne sme preseči pet odstotkov osnovnega kapitala. Prav tako se po predlogu SDH veljavnost pooblastila skrajša s 36 na 12 mesecev.

Kako posluje Telekom

Predsednik uprave družbe Cvetko Sršen je glede poslovanja poudaril, da je skupina Telekom Slovenije finančno stabilna. Spomnil je na vplive pandemije covida-19, o lanskem letu je dejal, da je bilo »leto izrednih okoliščin«. Med drugim je opozoril na komercialno lansiranje omrežja 5G, širjenje optičnega omrežja, na katero je priključenih več kot 400.000 gospodinjstev, ter nemoteno zagotavljanje telekomunikacijskih storitev in kibernetske varnosti v obdobju izjemno povečanih obremenitev omrežja.

Dotaknil se je tudi postopka prodaje družbe TS Media, ki se je maja končal brez izbire kupca. Kot je pojasnil, informacij o tem, koliko ponudb in v kakšni višini je Telekom Slovenije za to družbo dobil, ne more razkriti, saj so poslovna skrivnost. »TS Media ima tržni potencial in naredili bomo vse, da ga uresničimo,« je poudaril Sršen.

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 13. maja 2021 Vir: TUKAJ

Vse kaže, da bodo kandidati za nove nadzornike Luke Koper znani šele »tik pred zdajci«, torej tik pred junijsko skupščino koprske skupine. Tako je sklepati iz današnjega sklica skupščine Luke Koper, na katerega uprava Dimitrija Zadela in nadzorni svet na veliko presenečenje nista uvrstila predloga o imenovanju novih nadzornikov koprske skupine. Kot smo že poročali, je med kandidati za nove nadzornike tudi dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz.

V Luki Koper prvega julija letos potečejo mandati petim od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu. To so aktualni predsednik NS Uroš Ilič, namestnik predsednika Lipolt Andraž in člani Rado Antolovič, Jelenc Milan in Barbara Nose. Zadnji čas, da lastniki imenujejo nove nadzornike, je zato prihajajoča junijska skupščina družbe. Ta je sklicana za 29. junija, je razvidno iz današnje objave sklica skupščine na Ajpesu. Torej le nekaj dni predtem, ko aktualnim predstavnikom kapitala v NS potečejo mandati.

Zakaj uprava Dimitrija Zadela na skupščino ni uvrstila kandidatov za nadzornike?

Čeprav se z volilnim predlogom za nove nadzornike milo rečeno mudi, pa uprava Dimitrija Zadela in NS pod taktirko Uroša Iliča na dnevni red skupščine nista uvrstila kandidatov za nove nadzornike. Kot so v luki pojasnili v dodatni obrazložitvi na Ajpesu, so se zato odločili iz dveh razlogov; prvi je, da nominacijski postopek za nove nadzornike v času sklica skupščine še ni končan, hkrati pa s sklicem skupščine ni bilo mogoče odlašati zaradi poravnave v zadevi TTI, je zapisano v obrazložitvi.

Spomnimo: Luka je leta 2009 pod vodstvom Roberta Časarja kupila desetodstotni delež v slovaškem holdingu TTI. Zanj je odštela 25,8 milijona evrov, po razrešitvi Časarjeve ekipe pa je izredna revizija ta posel uvrstila med sporne, češ da so za delež odšteli veliko preveč. Uprava Luke pod vodstvom Gregorja Veselka je na tej podlagi vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi in nadzornikom, od slednjih je zahtevala 19 milijonov evrov. Kot kaže, je zdaj Luka Koper z nekdanjimi nadzorniki dosegla poravnavo, o kateri bodo odločali tudi na junijski skupščini. Natančneje; uprava Luke Koper prosi delničarje za soglasje, da z nekdanjimi osmimi nadzorniki družbe sklene poravnavo. Po tem predlogu bodo Marjan Bezjak, Orjana Ban, Boris Bradač, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel plačali Luki Koper slabih 250.000 evrov.

Kdo so kandidati za nove nadzornike?

Kot pravijo poznavalci, so primeri, da volilni predlog ni uvrščen na dnevni red skupščine, v zgodovini slovenskega korporativnega upravljanja zelo redki. Nekateri se zato sprašujejo tudi, ali sta uprava in nadzorni svet s tem vrgla žogico državi, naj se ne skriva za kandidati, s katerimi želi vladajoča koalicija Janeza Janše prevetriti nadzorni svet družbe. Kot smo že poročali, je kandidate zanje predlagala tudi SDS. Med kandidati za nadzornike so: dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz, pomočnik poslovodstva Pošte Slovenija in član SDS Martin Mlakar, nekdanja Kučanova sekretarka Nevenka Črešnar Pergar, nekdanji predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver, dolgoletna partnerica in vodja področja poslovnega svetovanja v revizijski družbi KPMG Slovenija Nevenka Kržan, podpredsednik sveta SMC Andrej Valentinčič in Božidar Godnjavec. Valentinčič je vodja trženja v Kleti Brda in ga je vlada lani imenovala v nadzorni svet Elesa. Slednjega sicer vodi predsednik uprave SDH Janez Žlak, ki sodi v krog stranke SDS. Godnjavca pa je vlada decembra lani imenovala v upravni odbor zavoda za blagovne rezerve.

Bosta 29. 6. dve skupščini Luke Koper?

Čeprav uprava in nadzorni svet predloga kandidatov za nove nadzornike koprskega pristanišča nista uvrstila na dnevni red skupščine, pa to ne pomeni, da delničarji o tem ne bodo glasovali. Vsak delničar, ki ima več kot petino kapitala družbe, ima namreč možnost zahtevati razširitev dnevnega reda skupščine s točko o imenovanju novih nadzornikov in jih tudi predlagati. Ker je država večinski lastnik Luke, bo daleč največjo težo pri glasovanju imel Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Janez Žlak. SDH pa ima pomembno vlogo tudi pri iskanju novih nadzornikov koprskega pristanišča, o čemer smo v Dnevniku že poročali. Kar nekaj od prej omenjenih kandidatov je namreč za Dnevnik potrdilo, da so bili h kandidaturi pozvani s strani SDH.

Po drugem scenariju, ki sta ga predvidela uprava in nadzorni svet Luke Koper pa bosta 29. junija potekali dve skupščini Luke Koper, je še razvidno iz objave na Ajpesu. Uprava in nadzorni svet Luke Koper sta v sklicu skupščine namreč napovedala tudi, da bo Luka Koper takoj po zaključku nominacijskega postopka sklicala še en skupščino, ki bo volilna in bo potekala na isti dan, torej 29. junija, in sicer neposredno po prvi skupščini.