Mediji o malih delničarjih

Medij: Primorski dnevnik
Avtorji: STA
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo in finance
Datum: 06. 06. 2009
Stran: 4
 

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 06. 06. 2009 Stran: 1

Istrabenz Velika podpora delničarjev dokapitalizaciji

Portorož - Delničarji Istrabenza na včerajšnji skupščini niso izglasovali razrešnice upravi (Igorja Bavčarja) in nadzornemu svetu, ki sta leta 2008 vodila in nadzirala poslovanje te holdinške družbe. Skupščine se je udeležilo 84,36 odstotka vseh delničarjev; kar dobrih 69 odstotkov navzočih (najverjetneje oba največja - Petrol in skupina NFD ter mali delničarji) je glasovalo proti razrešnici, čeprav je Tomaž Toplak, kije po odstopu Janka Kosmine predsedoval nekdanjemu nadzornemu svetu, pri poročanju o delu uprave izjavil: »Uprava je opravljala posle v obsegu, ki je v skladu z njenimi pooblastili.« In tudi: »Istrabenzovi krediti niso povezani s tako imenovanimi tajkunskimi krediti.«

Rajko Stankovič, predstavnik malih delničarjev, je pred odločanjem o razrešnici pozval proti takšnemu glasovanju in zahteval, da morajo pristojne službe vložiti odškodninsko tožbo proti odgovornim za razmere, v kakršnih seje znašel Istrabenz. Kar 98,7 odstotka navzočih delničarjev pa je včeraj glasovalo za dokapitalizacijo (vpis novih delnic) družbe Istrabenz. Soglašali so z možno rešitvijo, da bi z dokapitalizacijo poravnali dolgove finančnega holdinga - zaradi tega bi izdali 34 milijonov novih delnic.

Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 06. 2009 Stran: 12

intervju Franc Krašovec, predsednik uprave Cimosa

Franc Krašovec je brez dvoma eden glavnih batov slovenskega gospodarstva. Na čelu Cimosa je od leta 1996, ko je Citroen po večdesetletnem sodelovanju čez noč spakiral kovčke, podjetju pa so se nakopičili dolgovi v višini nekaj sto milijonov evrov. V Cimos je bil Krašovec poslan kot prisilni upravitelj, da ga zapre, delavcem pa napiše odpovedi. Zaupam nalogi ni bil kos.

Namesto tega je začel počasi sestavljati razbite delčke v celoto. S posrečeno mero uradnosti in preprostosti ter občutkom za ljudi je povezal 1300 delavcev v eno silo. Ker mu je uspelo ustvariti visoko stopnjo socialnega kapitala, je podjetje kljub drugačnim napovedim preživelo. Rušilna križa Krašovca ni presenetila. Čeprav bi zaradi okoliščin to moral storiti, niti v času gospodarske krize ni odpustil nobenega zaposlenega.