Mediji o malih delničarjih

Intereuropa, Globalni logistični servis - nasprotni predlog Društva MDS za delitev dividende v višini 14 centov za redno in 15 centov za prednostno delnico.

INI-547/20

INTEREUROPA, d.d., Koper

Prejet nasprotni predlog za 34. skupščino delničarjev

Na podlagi določil pravil Ljubljanske borze d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje družba Intereuropa d.d., Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper, objavlja naslednje sporočilo:

V zvezi s 34. redno skupščino delničarjev družbe Intereuropa d.d., ki bo 27. 8. 2020 ob 15.00 uri na sedežu družbe, Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper, je družba dne 31. 7. 2020 prejela nasprotni predlog delničarja Društvo Mali delničarji Slovenije, Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana, ki je podal nasprotni predlog k predlogu sklepa 2.1. pod točko 2 dnevnega reda »Seznanitev z letnim poročilom skupine Intereuropa in družbe Intereuropa d.d. za leto 2019 z mnenjem revizorja in pisnega poročila nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila po 282. členu ZGD-1, informacija o prejemkih članov organov vodenja in nadzora, sklepanje o uporabi bilančnega dobička, sklepanje o podelitvi razrešnice ter seznanitev s Politiko prejemkov članov uprave družbe Intereuropa d.d.”.

Vsebina nasprotnega predloga je razvidna v priponki.

Javna objava bo dostopna na SEO-netu in na spletni strani družbe Intereuropa d.d. na naslovu www.intereuropa.si najmanj pet let po datumu objave.

Uprava družbe
Datum: 03.08.2020
Pripeti dokumenti:  nasprotni predlog
 

Skupina Telekom Slovenije ob polletju s 24-odstotnim padcem čistega dobička

Medij: Dnevnik (spletna izdaja) Avtorji: STA Teme: mali delničarji, skupščine Datum: 30.07.2020 Ura: 18.27 Vir objave: TUKAJ

Skupina Telekom Slovenije je v prvem polletju ustvarila 335,4 milijona evrov prihodkov, kar je dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je zmanjšal za 24 odstotkov na 14,8 milijona evrov. Če ne bi upoštevali prodaje televizije Planet TV, bi pri obeh postavkah zabeležili rast.

Na prihodke v prvih šestih mesecih je imela vpliv tudi razglašena pandemija covida-19, in sicer tako na mobilnem segmentu zaradi nižjih prihodkov roaminga kot na veleprodajnem trgu, kjer so se zmanjšali prihodki iz naslova mednarodnega govornega prometa in gostovanja tujih uporabnikov v domačem omrežju.

Razmere, povezane z novim koronavirusom, so vplivale tudi na prodajo drugih storitev in trgovskega blaga, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Telekoma Slovenije. Nižji so bili prihodki klasične telefonije, povečali pa so se prihodki od spletne prodaje in v segmentu energetike.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) je v prvih šestih mesecih na ravni skupine dosegel 20,7 milijona evrov, kar je 13 odstotkov manj kot pred letom dni. Če ne bi upoštevali prodaje Planeta TV madžarski medijski družbi TV2 media, bi bila ta številka višja za 15 odstotkov.

Bi se pa kljub prodaji Planeta TV za odstotek zmanjšal dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA). Ta je v prvih šestih mesecih znašal 104,3 milijona evrov oz. sedem odstotkov manj kot pred letom dni.

Širjenje novega koronavirusa je vplivalo tako na poslovanje Telekoma Slovenije kot tudi drugih družb v skupini. Ob izvajanju vseh sprejetih ukrepov v operaterju ocenjujejo, da bo negativni vpliv koronavirusa na EBITDA skupine približno triodstoten.

Ob tem so v Telekomu Slovenije spomnili, da so prejšnji teden kot prvi v Sloveniji naredili naslednji korak v razvoju mobilne tehnologije ter na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem spektru, ki ga uporabljajo tudi za omrežje četrte mobilne generacije, vzpostavili nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G). S tem je z omrežjem 4G/5G zagotovil okoli 25-odstotno pokritost prebivalstva, do konca leta naj bi ta delež porasel nad 33 odstotkov.

Telekom Slovenije je pogodbo o prodaji Planeta TV Madžarom podpisal v začetku julija, posel pa naj bi bil zaključen do konca septembra. Kupnina znaša pet milijonov evrov, kot je razvidno iz danes objavljenega polletnega poročila o poslovanju v prvem polletju, pa je Telekom oslabil dana posojila Planetu TV v višini 9,7 milijona evrov.

 

Skupina Krka v polletju rekordno

Medij: Dnevnik (spletna izdaja) Avtorji: STA Teme: mali delničarji, skupščine Datum: 30.07.2020 Ura: 18.27 Vir objave: TUKAJ

Skupina Krka je v prvem polletju dosegla prodajo v višini 803,8 milijona evrov, kar je šest odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju. Čisti dobiček se je povečal za 15 odstotkov na 160,3 milijona evrov. “V skupini smo uspešno zaključili prvo polovico leta in zabeležili rekordne rezultate,” je dejal prvi mož Krke Jože Colarič.

»V Krki v drugo polletje vstopamo v dobri finančni kondiciji, z bogato ponudbo kakovostnih farmacevtskih izdelkov in inovativnimi pristopi na vseh področjih dela, ki nam bodo pomagali pri doseganju letošnjih načrtov in dolgoročnih strateških ciljev,« je, kot so danes sporočili iz Krke, ocenil Colarič.

Za letos načrtujejo 1,52 milijarde evrov poslovnih prihodkov in dobiček v vrednosti dobrih 210 milijonov evrov. Ker je razvoj dogodkov, povezanih s širitvijo covida-19, njegovimi posledicami in ukrepi držav, še vedno nepredvidljiv, pozorno spremljajo dogajanje v državah, v katerih poslujejo, in se prilagajajo razmeram, so zagotovili.

V prvem polletju v skupini večjih negativnih vplivov, razen vpliva padca tujih valut, predvsem ruskega rublja, na finančni rezultat niso zaznali. Za raziskave in razvoj so namenili dobrih devet odstotkov prodaje. Zaradi vpliva covida-19 so bili izdatki za investicije nekaj manjši od načrtovanih in so znašali 31,3 milijona evrov.

Bruto dobiček se je v polletju povečal na 60 odstotkov prihodkov iz poslovanja. Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA), se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 30 odstotkov, EBITDA marža pa je znašala 34 odstotkov, so izpostavili.

Po prodaji najuspešnejši v Vzhodni Evropi

Po prodaji najuspešnejša regija v skupini Krka je bila Vzhodna Evropa z 271,7 milijona evrov in 33,9-odstotnim deležem. Glede na primerljivo lansko obdobje so prodajo povečali za osem odstotkov. Sledila je regija Srednja Evropa s prav tako osemodstotno rastjo.

V Sloveniji so dosegli 38,3 milijona evrov prodaje, kar predstavlja 4,8-odstotni delež prodaje skupine Krka. Glavnino prodaje, 28,4 milijona evrov, so ob sedemodstotni rasti glede na primerljivo lansko obdobje dosegli z izdelki, zdraviliško-turistične storitve pa so prispevale 10 milijonov evrov.

V skupini Krka so prodali za 691,7 milijona evrov zdravil na recept, kar je osem odstotkov več. Z izdelki brez recepta, katerih prodaja se je glede na primerljivo lansko obdobje zmanjšala za dva odstotka, so ustvarili 61,5 milijona evrov. Veterinarskih izdelkov so ob osemodstotni rasti prodali za 38,7 milijona evrov. Prodaja zdraviliško-turističnih storitev je znašala 10 milijonov evrov ali 46 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

V prvem polletju so registrirali štiri nove izdelke v 13 farmacevtskih oblikah in jakostih. Za naložbe so namenili 31,3 milijona evrov, od tega 20,7 milijona evrov v obvladujoči družbi. Načrtovane naložbe si bodo do konca leta prizadevali izpeljati v čim večjem obsegu. V skupini je bilo konec prvega polletja 11.658 zaposlenih, od tega v tujini 5579.

V prvem polletju je družba Krka za nakupe lastnih delnic namenila 16 milijonov evrov, skupščina delničarjev pa je potrdila nov triletni program odkupa lastnih delnic, so spomnili v družbi.

 

Petrolov dobiček kljub krizi za rekordne dividende

Medij: Dnevnik (spletna izdaja) Avtorji: Anja Hreščak Teme: mali delničarji, skupščine Datum: 23.07.2020 Ura: 18.57 Vir objave: TUKAJ

V Krkin nadzorni svet v zadnjem hipu tudi Matej Lahovnik

Medij: Dnevnik (spletna izdaja) Avtorji; ds Teme: mali delničarji, skupščine Datum: 10.07.2020 Ura: 18.50 Vir objave: TUKAJ

Na današnji skupščini novomeške Krke so volili štiri predstavnike delničarjev v devetčlanski nadzorni svet. Trije med njimi so dosedanji člani Jože Mermal, Julijana Kristl in Boris Žnidarič, četrto ime pa je Matej Lahovnik, ki ga je SDH predlagal tik pred skupščino.

Delničarji novomeške Krke so na današnji skupščini sprejeli predlog delitve bilančnega dobička v višini nekaj manj kot 271 milijonov evrov. Kot vsako leto je uprava tudi tokrat predlagala, da se približno polovica bilančnega dobička razdeli delničarjem, kar pomeni, da bodo za delnico prejeli 4,25 evra bruto (lani 3,20 evra bruto) oziroma 3,08 evra neto. Po besedah prvega moža Krke Jožeta Colariča bodo dividende začeli izplačevati 23. julija. Največ, 38,5 odstotka delnic, imajo v lasti slovenske fizične osebe, skoraj 27 odstotkov pa državna sklada Kapitalska družba in Slovenski državni holding (SDH) ter Republika Slovenija.

Izvolili so tudi štiri člane nadzornega sveta iz vrst delničarjev. Sedanjim namreč mandat poteče 20. avgusta. Tri imena izvoljenih nadzornikov so že »stara«. V nadzornem svetu tako ostajajo Jože Mermal, dolgoletni prvi mož BTC in dosedanji predsednik Krkinih nadzornikov, doktorica farmacevtskih znanosti Julijana Kristl in nekdanji član uprave Kapitalske družbe Boris Žnidarič. Četrto predlagano ime je bilo Peter Filipič, nekdanji predsednik uprave Pokojninske družbe A. Toda SDH je na dan skupščine vložil nasprotni predlog in namesto Filipiča za novega nadzornika predlagal Mateja Lahovnika, po mnenju mnogih najvplivnejšega ekonomista v sedanji vladi. Delničarji so ga brez razprave izvolili s 70-odstotno podporo; preostale tri so potrdili z več kot 99-odstotno podporo.

Krka je lansko leto zaključila z rekordom – 1,49 milijarde evrov prihodkov, kar je 12 odstotkov več kot leto prej, čisti dobiček pa je povečala za kar 40 odstotkov, na 244 milijonov evrov. Letošnje prvo polletje zaključuje s skoraj 804 milijoni evrov prodaje, kar je šest odstotkov več kot v lanskem prvem polletju, ocenjeni čisti dobiček pa je za 15 odstotkov večji od lanskega in znaša dobrih 160 milijonov evrov.

Krka se je po Colaričevih besedah svetovni pandemiji koronavirusa prilagodila »zelo dobro«: »V prvem četrtletju smo beležili povečanje povpraševanja po naših izdelkih, ki pa se je konec marca umirilo. Tako smo danes v povsem pričakovanih okvirih letnega načrta, ki je še vedno 1,52 milijarde evrov prodaje in neto dobiček v višini dobrih 210 milijonov evrov.«

 

Delničarji Save Re brez dividende

Medij: STA (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme: mali delničarji Datum: Torek, 16. junij 2020 Ura: 19.15

 

Skupščina Save Re, na kateri je bilo prisotnega 71,856 odstotka osnovnega kapitala, je danes med drugim potrdila predlog vodstva, da se 34,71 milijona evrov lanskega bilančnega dobička ne uporabi.

 

Pozavarovalnica s tem sledi pozivu Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) k začasnemu zadržanju izplačila dividend.

 

AZN je namreč konec marca vse zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe pozvala k začasnemu zadržanju izplačila dividend in da ne prevzamejo nepreklicne zaveze za izplačilo dividend. Gre za začasen ukrep, veljaven do 1. oktobra, z njim pa bodo zavarovalnice po mnenju AZN povečale svojo odpornost na finančni šok, ki je nastal zaradi posledic epidemije covida-19, ohranile svojo finančno stabilnost in preprečile morebiten nastanek motenj v svojem delovanju.

Vodstvo in nadzorni svet Save Re sta sicer v obrazložitvi predlaganih sklepov zapisala, da bodo po poteku roka za začasno zadržanje izplačila dividende ponovno proučili podlage za izplačilo dividende za poslovno leto 2019.

 

Predsednik uprave Marko Jazbec je na skupščini po navedbah društva Mali delničarji Slovenije povedal, da glede na vse do zdaj znane podatke in projekcije, uprava in nadzorni svet Save Re še vedno menita, da bodo morda prepričali AZN, da za Savo Re odpravi prepoved priporočila o neizplačilu dividende za leto 2019. V tem primeru bo najverjetneje nova skupščina sklicana v novembru ali decembru.

 

Vodstvo Save Re je pred pozivom AZN predvidevalo, da bi za izplačilo dividend namenila 16,27 milijona evrov ali 1,05 evra bruto na delnico, preostali del v višini 18,44 milijona evrov pa se ne bi uporabil.

Pozavarovalnica je lani za izplačilo dividend namenila 14,7 milijona evrov, tako je dividenda za poslovno leto 2018 znašala 95 centov bruto na delnico in je bila za 15 centov večja kot v predhodnem letu.

 

Sava Re je lani ustvarila rekordnih 50,2 milijona evrov čistega dobička, za letos so sprva načrtovali, da bo čisti dobiček nižji za približno 10 odstotkov in bo znašal do 45 milijonov evrov. Aprila pa so ocenili, da bo zaradi posledic koronavirusa čisti dobiček nižji za 15 do 20 odstotkov.

 

Kot so navedli v društvu, pa za zdaj kaže, da bo verjetno učinek posledic koronavirusa manjši. Sava Re namerava do avgusta narediti rebalans načrta za letos in strategijo do leta 2022.

 

Skupščina je danes odločala tudi o podelitvi novega mandata članu nadzornega sveta Davorju Ivanu Gjivoju, ki mu mandat poteče 7. marca 2021. Delničarji so mu podelili nov štiriletni mandat, ki bo začel teči 8. marca 2021, je razvidno iz sklepov skupščine, objavljenih na spletni strani Ljubljanske borze.

 

Tako se je pozavarovalnica izognila tveganju, da bi od poteka mandata pa do imenovanja novih nadzornikov na redni letni skupščini, predvideni junija 2021, delovala z nadzornim svetom zgolj v petčlanski zasedbi in bi bila glede sestave neskladna s svojim statutom, izognila pa se je tudi sklicu izredne skupščine.

 

Poleg Gjivoja v nadzornem svetu Save Re predstavnike kapitala zastopajo še Mateja Lovšin Herič, ki tudi vodi nadzornike, Keith William Morris, ki je njen namestnik, in Andrej Kren kot član.

 

Delavce v nadzornem svetu zastopata Andrej Gorazd Kunstek in Mateja Živec, ki jima je mandat potekel 11. junija lani, delavci pa so jima podelili novega, ki je začel teči z 12. junijem, s čimer se je danes seznanila tudi skupščina.

 

Ponekod letos ne bo izplačil

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: mali delničarji Datum: Četrtek 11. junij 2020 Stran: 6

 

DIVIDENDE Ponekod letos ne bo izplačil

 

Vsaj do oktobra na podlagi zahtev regulatorjev slovenske banke in zavarovalnice dividend naj ne bi izplačevale. Farmacevta Krka in Salus pa z rekordno visokimi dividendami

 

Pri izplačilu letošnjih dividend slovenskih (borznih) podjetij bi lahko podjetja razdelili v tri skupine. Tista iz "industrijske" branže, kot so Cinkarna Celje, Telekom Slovenije, Petrol, verjetno še Luka Koper (ta sklica skupščine delničarjev sicer še ni objavila), bodo izplačala dividende, podobne tistim v preteklih letih in v skladu s pričakovanji. Farmacevtski družbi Krka in Salus bosta letos izplačali celo občutno višje dividende kot v preteklih letih. V tretji skupini pa so banke in zavarovalnice (tudi borzne NLB, Zavarovalnica Triglav, Sava Re), ki glede na dopis regulatorjev letos vsaj do oktobra naj ne bi izplačevale dividend, pri čemer je denimo Gorenjska banka svojemu lastniku (AIK banki Miodraga Kostiča) še pred izdajo dopisa že marca uspela izplačati 41 milijonov evrov dividend.

 

Zavarovalnice bi zlahka plačale dividende

 

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), pojasni, da je stališče njihovega društva, da naj se povsod, kjer je ustrezen dobiček in je to mogoče, dividende za lansko poslovno leto letos tudi izplačajo. "Morebitne omejitve pri izplačilu dividend pa naj veljajo v naslednjem letu, ko se bo odločalo o delitvi dividend za letošnje poslovno leto. Prav tako ni logično, da bi omejitve pri izplačilu dividend veljale za podjetja, ki so bila v času koronavirusa deležna državne pomoči, saj velikokrat največ dividend prejme ravno država, pa še davek, ki ga država dobi, je od letos višji (namesto 25-odstotni je 27,5-odstotni). Prav tako sta bančni in zavarovalniški regulator z uredbo zgolj sledila priporočilom evropskih regulatorjev, da se vsaj do oktobra letos ne izplačuje dividend, čeprav vsaj zavarovalnice gotovo nimajo težav s solventnostjo, pa tudi tekoče poslovanje pri njih ni toliko slabše. Prav iz tega razloga smo v MDS že za skupščino Zavarovalnice Triglav predlagali, da se ob preteku uredbe regulatorja in ob takrat ustrezni kapitalski ustreznosti letošnje dividende delničarjem izplačajo novembra, a predlog ni dobil podpore ne regulatorja in ne državnih lastnikov," razloži sogovornik. Vseeno pričakuje, da bosta obe naši največji zavarovalnici ob sicer nepotrebnih dodatnih stroških imeli do konca leta še po eno skupščino, na kateri bodo le odobrili izplačilo letošnjih dividend. Izplačilo vmesnih dividend pa ni mogoče, saj bi jih bilo treba napovedati pred sprejemom lanskih letnih poročil, za kar pa je zdaj že prepozno.

 

Sprva sta uprava in nadzorni svet tudi delničarjem Telekoma Slovenije predlagala, naj se letos dividend ne izplača, a je SDH z nasprotnim predlogom prejšnji petek dosegel izplačilo 3,5 evra bruto na posamezno delnico ali skupno 22,8 milijona evrov, kar pa malih delničarjev, tako kot Telekomovo aktualno poslovanje, ni pretirano zadovoljilo.

Tudi v Petrolu so že predlagali 22 evrov bruto dividende na delnico ali skupno 45,2 milijona evrov, a kasneje skupščino zaradi takratnih zdravstvenih razlogov preklicali. Toda pri ponovnem sklicu skupščine (ta je predvidena za 23. julij) ni pričakovati drugačnega predloga glede dividend.

 

Na sklic skupščine še čakajo delničarji Luke Koper, a je zaradi njihovega precej zaostrenega poslovanja težko verjeti, da bo letošnja dividenda tako visoka, kot je bilo lanskih 2,33 evra bruto na delnico ali skupno 18,6 milijona evrov.

 

Koronakriza tudi priložnost

 

Med borznimi poznavalci je slišati, da bodo tudi banke in zavarovalnice še do konca letošnjega leta izplačale dividende, a pod pogojem, da ne bo drugega vala epidemije koronavirusa.

 

Visoke dividende farmacevtov Krke in Salusa borznikov ne presenečajo, čeprav se je ravno pri Krki poznalo, da je dokupovanje lastnih delnic občutno dvignilo njen tečaj, kar jeza male delničarje davčno tudi precej ugodnejše kot pa samo izplačilo (višjih) dividend.

 

Državno odvetništvo: Poravnava pred Sodiščem EU mogoča vse do izdaje sodbe

Medij: STA (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme: mali delničarji, obvezničarji  Datum: Petek, 12. junij 2020

Ljubljana, 12. junija (STA) - Državno odvetništvo RS, ki zastopa Slovenijo v tožbi Evropske komisije zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB, poudarja, da poskus rešitve spora s sporazumom med strankama ne predstavlja neobičajnega ravnanja tožene stranke. Sporazumna rešitev spora pred Sodiščem EU je po njihovih pojasnilih mogoča vse do izdaje sodbe.

Državno odvetništvo ne razpolaga s pismom premierja Janeza Janše predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem premier zgolj preverja, ali obstajajo možnosti za sporazumno rešitev spora in če, pod kakšnimi pogoji. Ustna obravnava v tožbi komisije proti Sloveniji je sicer na Sodišču EU razpisana za 22. junij. "Čeprav je časa do ustne obravnave razmeroma malo, je sporazumna rešitev zadeve še možna," so danes za STA pojasnili v državnem odvetništvu.

Če bi prišlo do sporazumne rešitve zadeve in bi Evropska komisija tožbo umaknila do 22. junija, ustnega dela postopka ne bi bilo, zadeva pa bi bila izbrisana s seznama zadev. "Če bo ustna obravnava izvedena, je pričakovati, da bo Republika Slovenija še naprej zastopala stališča, ki jih je argumentirano predstavila v pisnem delu postopka," so navedli.

Tudi na Sodišču EU so danes za STA pojasnili, da je tožbo mogoče umakniti v kateri koli fazi postopka, vse do razglasitve sodbe. Izpostavili so, da 148. člen poslovnika določa, da v primeru, da tožeča stran o želji po prekinitvi postopka sodišče obvesti pisno ali na obravnavi, predsednik naloži izbris primera iz vpisnika in odloči o stroških.

Podrobne statistike o pogostnosti takšnih primerov na sodišču nimajo, navajajo pa informacijo iz lanskega letnega poročila, da je bilo pri neposrednih tožbah lani devet takšnih primerov, vključno s tremi primeri tožb Evropske komisije proti Sloveniji na področju energije in prostega pretoka delavcev.

Samega pisma premierja Janše na sodišču ne komentirajo. Izpostavljajo, da je bilo domnevno pismo naslovljeno na komisijo, ne na sodišče. Ker je v tem primeru tožnica komisija, je samo komisija upravičena do tega, da konča postopek, so še poudarili.

Kot omenjeno, je obravnava tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013, predvidena za 22. junij.

V zadevi gre sicer za pomemben presedan, saj je nedotakljivost arhivov unije redko predmet pravdnega spora. Komisija ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Slovenija vse očitke o kršitvah zavrača in je doslej tudi uradno v odgovoru komisiji zagovarjala stališče, da je koncept privilegijev in imunitet v mednarodnem pravu definiran bistveno ožje, kot je interpretacija komisije, in da so imunitete EU v skladu s prakso Sodišča EU zgolj funkcionalne. Preiskava, ki je usmerjena v nacionalne pristojnosti Banke Slovenije, kar sicer med strankama ni sporno, pa ne more ogrožati delovanja EU.

Na ministrstvu za pravosodje so danes spomnili, da se je vlada 20. junija lani opredelila do očitkov, ki izhajajo iz tožbe Evropske komisije. "Slovenija je prejela dodatna štiri vprašanja, na katera bo na sami obravnavi tudi odgovorila. Republiko Slovenijo bo na podlagi pooblastila vlade pred sodiščem zastopala Katja Rejec Longar, ki primer izjemno dobro pozna in jo je priporočilo tudi državno odvetništvo," so navedli na ministrstvu.

Pravosodno ministrstvo poudarja, da gre za zahteven primer, katerega odločitev bo precedenčna tudi za druge države članice. "EU je med drugim zavezana načelom transparentnosti, javnosti in vladavine prava, zato verjamemo, da bo odločitev Sodišča EU, ob upoštevanju predloženih stališč in argumentov, pravična," so še navedli na ministrstvu, kjer sicer z dopisom premierja Janše uradno niso seznanjeni.

Informacijo o preverjanju možnosti za umik tožbe Evropske komisije so medtem izkoristili v Društvu MDS. Predsednik društva Rajko Stanković je danes na premiera Janšo naslovil pisni predlog za sklenitev izvedsodne poravnave ali poravnalne sheme z izbrisanimi delničarji in obvezničarji slovenskih bank. Dopis je v vednost posredoval tudi ministroma za finance in za pravosodje Andreju Širclju in Lilijani Kozlovič.

"Prepričani smo, da je vaša poravnalna iniciativa - če je bila mišljena parcialno samo v razmerju med Republiko Slovenijo in EU - izrazito nasprotna interesu Republike Slovenije in njenih opeharjenih vlagateljev, da se na podlagi temeljite in poglobljene preveritve načina, kako je Banka Slovenije v navezi z vlado Alenke Bratušek prišla do 'izračuna' o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, ki je do njihovega izračuna sicer nihče ni opazil," je zapisal Stanković.

Parcialna poravnava, je nadaljeval Stanković, ki bo opeharjenim delničarjem in obvezničarjem onemogočila dostop do "izračunov" o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, bo izničila njihovo pravno varstvo po zakonu za zagotovitev pravnega varstva za imetnike kvalificiranih obveznosti bank in ustvarila farso iz sodnega postopka, v katerem naj bi se ti izračuni preverili. "Vendar nas ne razumite napak - v Društvu MDS se že vseskozi zavzemamo tudi za rešitev celotne zadeve na način izvensodne poravnave, vendar ta poravnava ne more biti parcialna, temveč mora biti vseobsegajoča," meni.

 

To so plače v Telekomovih hčerinskih družbah, ki so razburile male delničarje

Medij: Finance Avtorji: Rok Pikon Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 8. junij 2020 Vir: Finance

Največ razburjenja na skupščini delničarjev Telekoma je povzročila plača Roberta Erzina, predsednika uprave Telekomove kosovske družbe Ipko.

Na skupščini delničarjev Telekoma Slovenije sta ob seznanitvi s prejemki odvisnih družb precej razburjenja povzročili višina plač in višina dogovorjenih odpravnin v primeru odpovedi pogodbe.

Največ razburjenja Rajka Stankoviča, predsednika društva Mali delničarji Slovenije, je bilo zaradi prejemkov Roberta Erzina, predsednika uprave kosovske družbe Ipko Telecommuncations, za katero Telekom sicer išče novega lastnika. Družba je danes ob zapisniku skupščine objavila tudi prejemke šefov treh največjih hčerinskih družb, GVO, Ipko in Planet TV (ki je tudi naprodaj).

Robert Erzin je za delo lani dobil 223.467 evrov plače in 14.899 evrov variabilnega prejemka. Skupaj z drugimi prejemki (regres, božičnica, drugi osebni prejemki …) je prejel 275.541 evrov bruto. Ker pri obračunavanju prejemkov uporabljajo lokalno zakonodajo, na Telekomu niso zagotovili podatka o neto prejemkih.

Stankoviča, ki je zastopal več kot 200 delničarjev oziroma okoli 1,7 odstotka kapitala, je zmotila tudi višina odpravnine, ki bi jo dobil Erzin ob odpovedi pogodbe – dobil bi namreč 12 mesečnih plač. Predsednik uprave Tomaž Seljak je na skupščini pojasnil, da so z Erzinom spremenili pogodbo in da bi po novi pogodbi dobil šest plač odpravnine ter da ima tudi nižjo plačo.

Telekom Slovenije: Dividende bodo, nezadovoljstvo ostaja

Medij: Večer (Gospodarske novice) Avtorji: Damjan Toplak Teme: mali delničarji Datum: Sobota, 06. junij 2020 Stran: 6

V nasprotju s prvotnimi pričakovanji tudi letos delničarjem Telekoma dividende. Mali delničarji nezadovoljni s tekočim poslovanjem družbe

Rdeča nit včerajšnje skupščine delničarjev Telekoma Slovenije je bila, da je bilo med zdajšnjimi lastniki podjetja, tudi iz družb Perspektiva Darija in Vesne Južna, ki imata še slaba dva odstotka Telekomovih delnic, čutiti precejšnje nezadovoljstvo nad Telekomovim poslovanjem. "Na Ljubljanski borzi je Telekom Slovenije vreden le še 300 milijonov evrov, letos pa bo za investicije namenil okrog 210 milijonov na 168 milijonov evrov lanske podlage. Ob tem je celotna skupina lani imela le en milijon evrov čistega dobička. Vsi ti silni milijoni evrov, namenjeni za investicije, pač ne dajejo ustreznih poslovnih rezultatov," je takoj po včerajšnji skupščini dejala Vesna Južna, ki je ob nasprotnem predlogu SDH niti 3,5 evra bruto dividende (skupno je šlo zanje 22,8 milijona evrov) ni pretirano zadovoljilo. In res, gre za najnižjo Telekomovo dividendo po letu 2011. Daleč največ dividend, 16,5 milijona evrov bruto, bodo sicer prejeli Republika Slovenija ter državna Kad in SDH, ki so 72,38-odstotni Telekomovi lastniki.

Desetine izgubljenih milijonov v Planet TV in Ipku

Tudi nizka vrednost Telekomove delnice na borzi je vznemirjala delničarje. Še posebno Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS). Tomaž Seljak, predsednik Telekomove uprave, delnice na borzi ni hotel komentirati, je pa dejal, da se je v zadnjem obdobju po najhujših posledicah epidemije koronavirusa vrednost že nekoliko popravila. "Dobro smo prestali obdobje epidemije, tudi večjo obremenjenost našega omrežja, ob tem, da se je v bistveno večji meri prek telekomunikacijskih omrežij delalo in učilo od doma. Le kakšne tri odstotke bo to vplivalo na našo uspešnost poslovanja," je bil optimističen Seljak, a je obenem dodal, da bo nujno nadaljnje vlaganje v mobilno omrežje pete generacije.

V Telekomu so v postopkih prodaj Planet TV in kosovskega Ipka, a jih vodstvo (ne Seljak in ne predsednica nadzornikov Barbara Kurner Čad po skupščini tudi nista hotela dati izjave) delničarjem na skupščini ni moglo konkretneje pojasniti. Z obema naložbama pa so imeli do sedaj v Telekomu velikanske izgube, kar je delničarje dodatno (raz)jezilo. Nekdanjim grškim solastnikom Planet TV so recimo ob koncu lanskega leta po odločitvi mednarodnega arbitražnega sodišča z vsemi stroški vred za njihovo 34-odstotno lastništvo plačali skoraj 23 milijonov evrov, že predtem pa je Planet TV v letih 2013 do 2019 kumulativno pridelal za okrog 60 milijonov evrov izgub.

Kosovski Ipko naj bi bil že ob nakupu menda preplačan za 48 milijonov evrov, Rajka Stankovića iz Društva MDS pa je motilo, ker je direktor Ipka Robert Erzin vse do letos prejemal 275 tisoč evrov letnih prejemkov, do pred kratkim pa bi mu pripadlo dvanajst plač morebitne odpravnine (zdaj šest) in kar dve leti plačila t. i. konkurenčne klavzule, da se ne bi zaposlil v Telekomu konkurenčnem podjetju.

No, včeraj so delničarji naposled potrdili sodno poravnavo z nekdanjo Telekomovo upravo, ki jo je do leta 2010 vodil Bojan Dremelj, in v ta namen bo Telekom Slovenije od zavarovalnice, pri kateri je bila sklenjena odškodninska odgovornost nekdanjih članov uprave, tudi prejel 2,8 milijona evrov. Kar je sicer natanko desetina za letos načrtovanega čistega dobička, je povedal odvetnik Uroš Ilič, ki je za Telekom očitno uspešno zaključil to sodno zgodbo. Dremljevi upravi so sicer očitali oškodovanje Telekoma Slovenije pri (pre)dragih nakupih kosovskega Ipka in že predtem tudi spletnega brskalnika Najdi. si, sedaj pa bodo vsi sodni postopki umaknjeni in zaključeni.

Nadziral jih bo nekdanji zdravstveni minister

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.