Mediji o malih delničarjih

Bo malim delničarjem Uniorja uspelo?

Medij: Novi tednik Celje   Avtor:  Janja Intihar  Teme:  Mali delničarji , Sklici skupščin delniških družb Datum: Četrtek, 10. november 2022 Stran: 5

Bo malim delničarjem Uniorja uspelo?

Uprava Uniorja je na zahtevo slovensko-češkega poslovneža Tomaža Subotiča, družb Železar Štore in Port Naložbe ter društva Mali delničarji Slovenije (MDS) sklicala izredno skupščino delničarjev. Razlog je nedavni odstop članov nadzornega sveta Boštjana Napasta in Borisa Brdnika.

Delničarji, ki so zahtevah sklic skupščine, so še predlagah, naj lastniki na seji odločijo tudi o umiku malo manj kot 70 tisoč lastnih delnic, ker naj bi po njihovem prepričanju bile pridobljene nezakonito. V pojasnilu ob sklicu seje je uprava Uniorja navedla, da trditve o nezakonito pridobljenih delnicah ne držijo. Zapisala je, da je bilo glede na razsodbe sodišč pridobivanje lastnih delnic dopustno na podlagi pooblastil skupščine na sejah v letih 2007 in 2009.

Predlagajo Tomaža Subotića

Izredna seja bo 8. decembra, dnevni red bo takšen, kot so ga predlagali Tomaž Subotič, družbi Železar Štore in Port Naložbe ter Društvo MDS, ki imajo skupaj 5,2 odstotka delnic Uniorja. Boštjan Napast, ki ga je za člana nadzornega sveta zreške družbe predlagal Slovenski državni holding (SDH), je odstopil v začetku oktobra. V skladu s pravili namreč kot predsednik uprave državne Luke Koper ne more biti nadzornik v družbi, v kateri je SDH največji lastnik.

Predlagatelji želijo, da bi delničarji namesto Boštjana Napasta za novega člana nadzornega sveta imenovali doktorja znanosti Tomaža Subotiča, ki že več kot tri desetletja vodi češko podjetje Intertrade, zelo dejaven je tudi v slovenskem gospodarstvu. Bil je član nadzornih svetov v Banki Celje, Etolu, Radenski, Cinkarni Celje in še nekaterih drugih družbah. V Uniorju je z malo manj kot 3-odstotnim deležem največji posamični lastnik.

Kot je znano, je prejšnji mesec odstopil tudi Boris Brdnik, ki je bil v nadzornem svetu predstavnik delavcev. 1. novembra je postal direktor odvisnega podjetja Unior IN in zaradi nasprotja interesov nalog člana nadzornega sveta ni smel več opravljati. Zaposleni so kot svojega novega predstavnika že izbrali Milana Potočnika, sicer predsednika sveta delavcev, s čimer se bodo na seji skupščine seznanili tudi delničarji.

Manj političen nadzorni svet

Sedanji nadzorni svet, v katerem so še direktor mariborske Snage Franc Dover, Simona Razvornik Škofič iz SDH in nekdanja poslanka SMC Andreja Potočnik, so lastniki Uniorja imenovali na lanski junijski seji skupščine. Njihovo imenovanje je med manjšimi delničarji na čelu s Tomažem Subotičem in Društvom MDS povzročilo veliko nejevolje. Želeli so namreč, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in bi bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja. Predlagali so svoje kandidate, a so njihove predloge preglasovali SDH, Kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. Jim bo tokrat uspelo?

STA - Novice iz gospodarstva - Delničarji družbe Unior Društvo MDS, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Tomaž Subotič, ki imajo skupaj v lasti 5,22 odstotka delnic, zahtevajo sklic skupščine Uniorja

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 25. oktober 2022 

STA povzema javne objave nekaterih podjetij in druge informacije iz poslovnega okolja.

Dars je gradbena dela za preureditev avtocestnega priključka Ljubljana zahod s prenovo krajšega odseka Tržaške ceste, ki ga Mestna občina Ljubljana v sklopu nedavne celovite prenove te vpadnice ni posodobila, oddal ljubljanski družbi PZG, ki je v lasti družbe Ban gradnja iz Banjaluke. Sprejeta ponudbena cena je nekaj manj kot 2,85 milijona evrov brez DDV, kar je tik pod najvišjo dovoljeno ceno, je razvidno iz objave na portalu javnih naročil. Po predhodnih napovedih bi dela lahko stekla že letos, sicer pa v začetku leta 2023.

 

Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) je s peticijo zbral več kot 1000 podpisov za ponovno zaposlitev predsednika sindikata Asmirja Bećarevića, ki je septembra od vodstva Premogovnika Velenje prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Napovedali so, da bodo zahtevo za ponovno zaposlitev Bećarevića danes predali poslovodstvu premogovnika. Dodali so, da je njegov pooblaščeni odvetnik prejšnji teden na delovno sodišče v Celju že vložil tožbo in predlog za začasno zadržanje nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

 

Ker je stopnja finančne pismenosti med mladimi v Sloveniji po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj zelo nizka, Slovensko zavarovalno združenje izvaja projekt LIT (Lajf = igra tveganja). Ta mladim na sproščen način ponuja brezplačne izobraževalne vsebine s področja financ in zavarovalništva ter spoznavanja kariernih in zaposlitvenih priložnosti v zavarovalništvu. V novembru se bodo mladi lahko preizkusili v reševanju zavarovalnih izzivov na LIT hekatonu, prijave so odprte, so sporočili iz združenja.

 

Delničarji družbe Unior Društvo MDS, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Tomaž Subotič, ki imajo skupaj v lasti 5,22 odstotka delnic, zahtevajo sklic skupščine Uniorja, na kateri bi odločali, da član nadzornega sveta namesto Boštjana Napasta, ki je odstopil, postane Subotič. Predlagajo tudi, da se osnovni kapital družbe z umikom 69.784 lastnih delnic, kar predstavlja 2,46 odstotka vseh, zmanjša za okoli 582.000 evrov na okoli 23,12 milijona evrov. Trdijo namreč, da Unior teh lastnih delnic ni pridobil zakonito, zato jih je treba umakniti, kaže zahteva, ki jo je Unior danesobjavil na spletni strani Ljubljanske borze.

 

NKBM prodala sveženj delnic Petrola

Medij: Finance  Avtorji: Jurij Šimac  Teme: mali delničarji Datum: Sreda, 26. oktobra 2022 Stran: 8

NKBM je v minulih dneh prodala sveženj 25.985 delnic Petrola (1,24-odstotni delež). Kupec velike večine delnic je, kot je razvidno iz javno dostopnih baz, hrvaški pokojninski sklad. Omenjeni sveženj delnic je NKBM prodajala dalj časa, 21 tisoč delnic pa je pred dnevi kupil hrvaški pokojninski sklad PBZ Croatia Osiguranje. Preostanek, gre za 4.985 delnic Petrola, je bil kupljen na fiduciarni račun Intercapitala.

Delnica Petrola v zadnjih dneh krepko navzgor Cena delnice Petrola je v torek zrasla za skoraj 10 odstotkov in je 23 odstotkov višja, kot je bila v začetku oktobra. Delnica seje pod pritiskom znašla po napovedi, da bo vlada nacionalizirala Geoplin (ta je v večinski lasti Petrola). V zadnjih dneh so se razmere spremenile, v petek je postalo jasno, da plinski trgovec za zdaj potrebuje le likvidnostno posojilo.

Prav tako v petek smo objavili informacijo, da so delnice Petrola v zadnjem času dokupovale družbe iz kroga Darija in Vesne Južna, nato pa še, daje delnice dokupoval tudi nekdanji minister in mali delničar družbe Andrej Vizjak.

Delnica Petrola se bo s 1. novembrom razdelila na 20 delov.

Spomnimo, cepitev delnice so lastniki potrdili na zadnji skupščini družbe. Kako bo vse skupaj potekalo? »Korporacijsko dejanje zamenjave se bo izvedlo na računih tistih imetnikov delnic, ki bodo imetniki teh delnic po stanju v centralnem registru ob zaprtju informacijskega sistema na presečni dan 28.10.2022. Korporacijsko dejanje zamenjave se bo izvedlo dne 1.11.2022, ki je dela prost dan in zato na ta dan trgovanje ne bo izvajano.

Dne 26.10.2022 bo zadnji dan, ko bosta trgovanje in poravnava poslov z delnicami potekala povsem nespremenjeno. Dne 27.10.2022 ter 28.10.2022 bo trgovanje z delnicami potekalo brez sprememb, vendar pa bodo vsi posli, sklenjeni v teh dneh, poravnani ob upoštevanju delitvenega razmerja,« sporočajo iz Petrola.

 

Tanko iz SDS za povračilo škode nepoučenim izbrisanim bančnim imetnikom

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 21. oktober 2022 

Ljubljana, 21. oktobra - Poslanec SDS Jože Tanko je v parlamentarni postopek vložil predlog zakona, po katerem bi izbrisanim malim imetnikom delnic in obveznic bank v bančni sanaciji izplačali odškodnino. Cilj zakona je povrniti škodo fizičnim osebam oz. takratnim manjšinskim delničarjem NLB in Nove KBM ter nepoučenim vlagateljem, izhaja iz predloga.

Predlog zakona o izplačilu sredstva nepoučenim imetnikom podrejenih obveznic in manjšinskim delničarjem bank v večinskem državnem lastništvu, ki so bile predmet izrednih ukrepov, izrečenih 17. decembra 2013 in 19. novembra 2014 oz. 16. decembra 2014 s strani Banke Slovenije, je Tanko v DZ poslal po rednem postopku.

Podoben predlog je v DZ vložil že maja 2019, a je DZ takrat sprejel vladni predlog zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Izvajanje tega zakona pa je ustavno sodišče marca 2020 do končne odločitve zadržalo.

Po tokratnem Tankovem predlogu bi odškodnino za izbrisane delničarje NLB in Nove KBM, če so fizične osebe, izračunali tako, da bi število delnic, ki so jih posedovali 17. decembra 2013, pomnožili s knjigovodsko delnico posamezne banke na dan 31. december 2012. V primeru Nove KBM je ta zanašala 4,92 evra, NLB pa 63 evrov.

Višino izplačila bi posameznemu delničarju omejili na 10.000 evrov, povečano za obresti po dveodstotni letni obrestni meri. Fizičnim osebam, ki so bile imetnice podrejenih obveznosti, pa bi izplačali do 100.000 evrov po posamezni terjatvi, povečano za obresti po dveodstotni letni obrestni meri.

Sredstva bi se izplačala iz državnega proračuna, predlog zakona določa način posredovanja podatkov, postopek in rok plačila. Med drugim določa še, da do izplačila ni upravičen vlagatelj, ki je na drugi pravni podlagi prejel kakršnokoli plačilo v povezavi s kvalificiranimi obveznostmi banke, ter da se zakon začne uporabljati z letom 2024.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so pobudo poslanca označili za dobrodošel korak, da se ponovno začne pogovarjati o pravičnem načinu poplačila vsakega četrtega državljana Slovenije. Moti pa jih, da vsi pozabljajo, da banke niso šle v stečaj in da je bila podrejena obveznica posojilo posamezni banki, ki ga te že devet let ne vračajo.

"Pravica do plačila poštene vrednosti za odvzeto (izbrisano) premoženje ni in ne more biti omejena na pavšalni znesek, ampak mora biti odraz objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto (izbrisano) premoženje ni bilo ničvredno," so zapisali v sporočilu za javnost.

Za razrešitev dileme, kako zagotoviti učinkovito sodno varstvo po izbrisih v bankah, je Banka Slovenije pred časom angažirala skupino strokovnjakov, ki je maja lani kot najbolj primerno rešitev navedla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država. Imenovati bi bilo treba poseben organ, ki bi presojal o višini zneskov.

Ministrstvo za finance je sredi septembra, ko je Sodišče EU odgovorilo ustavnemu sodišču na nekatera vprašanja, navedlo, da je njihovo vodilo "oblikovati rešitve, na podlagi katerih bi se vzpostavil sodni postopek, ki bo vključeval procesne rešitve, ki bodo v največji možni meri usklajene s sodno vejo oblasti, ki bo zakon izvajala".

V Društvu MDS so danes vlado pozvali ali k oblikovanju primerne zakonske rešitve, ki ne bo diskriminatorna, ali pa iskanju pravične izvensodne poravnave. Opozorili so na "izdaten neplačan račun", v katerem zamudne obresti na današnji dan znašajo več kot 600 milijonov evrov na 950 milijonov evrov glavnice.

 

Sodišče EU-ja meni, da je predvideno monetarno financiranje pri izbrisih v bankah sporno

Medij: MMC TVSLO  Avtorji: A. S., Al. Ma.Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 13. september 2022 VIR OBJAVE: Tukaj 

Kakšno odgovornost nosi Banka Slovenije?

Sodišče EU-ja je odločilo, da je zakon o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. O tem so odločali na predlog slovenskega ustavnega sodišča.

"Današnja sodba pritrjuje našim dosedanjim stališčem, in sicer da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Ob tem pa dodajamo, da je zato nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo," so zapisali v slovenski centralni banki. 

Sodišče EU-ja je v sodbi navedlo, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov, le če je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih instrumentov zgolj zaradi nizkih prihodkov in odpovedi drugim pravnim sredstvom in da za ta namen ne sme čezmerno posegati v svoje rezerve, kot to določa zakon.

Banka Slovenije je pred dvema letoma vložila zahtevo za oceno ustavnosti tega zakona. Meni namreč, da zakon s tem, ko bi ji naložil financiranje odškodnin razlaščencem iz sredstev centralne banke, krši prepoved monetarnega financiranja. Ne strinja se z določbo, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, da ji je naloženo plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala, ter da bi se odškodnine poplačale iz njenih prihodnjih dobičkov in iz že oblikovanih splošnih rezerv, saj bi se s tem poseglo v njeno finančno neodvisnost.

Ustavno sodišče je marca 2020 do končne odločitve zadržalo izvajanje tega zakona in se sredi lanskega januarja odločilo, da se z določenimi vprašanji obrne na Sodišče EU-ja.

Banka Slovenije je namreč po zakonu o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank dolžna delu nekdanjih imetnikov, katerih kvalificirane obveznosti je izbrisala, izplačati pavšalno nadomestilo v višini 80 odstotkov vrednosti kupnine, ki jo je nekdanji imetnik plačal za kvalificirano obveznost (pri čemer znesek nadomestila vlagatelju ne sme presegati 20.000 evrov za posamezni red).

Kaj prepoveduje pogodba o delovanju EU-ja?

Ustavno sodišče je zanimalo, ali pogodba o delovanju EU-ja prepoveduje, da bi nacionalna centralna banka, ki je članica Evropskega sistema centralnih bank, iz lastnih sredstev odškodninsko odgovarjala nekdanjim imetnikom izbrisanih finančnih instrumentov, o izbrisu katerih je odločila v okviru zakonsko dodeljene pristojnosti za izvedbo izrednih ukrepov za preprečevanje ogroženosti stabilnosti finančnega sistema – če se v poznejših sodnih postopkih izkaže, da pri izbrisu ni bilo spoštovano načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo, če pri tem centralna banka odgovarja za škodo, ki je jo bilo mogoče predvideti iz dejstev in okoliščin, in če centralna banka odgovarja za škodo, ki je posledica ravnanja oseb, ki so delovale na podlagi njenega pooblastila, pri tem pa niso ravnale kot dober strokovnjak.

Sodišče EU-ja je vprašalo tudi, ali pogodba o delovanju EU-ja prepoveduje, da bi centralna banka iz lastnih sredstev izplačevala posebna denarna nadomestila delu nekdanjih imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov zaradi izbrisov, pri čemer za upravičenost do nadomestila zadošča, da je bil finančni instrument izbrisan, ni pa pomembno, ali je bilo kršeno načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo.

Ministrstvo za finance za vzpostavitev sodnega postopka

Ne glede na sodbo je treba glede odločitve o ustavnosti zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank počakati na končno odločitev ustavnega sodišča, a ne glede na to je treba čim prej zagotoviti postopek bolj učinkovitega sodnega varstva, v odzivu pravi finančno ministrstvo.

Dodali so, da je pri tem njihovo vodilo oblikovati rešitve, "na podlagi katerih bi se vzpostavil sodni postopek, ki bo vključeval procesne rešitve, ki bodo v največji možni meri usklajene tudi s sodno vejo oblasti, ki bo zakon izvajala".

Sodišče EU-ja je, kot so sporočili iz Banke Slovenije, v sodbi izpostavilo, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov le v primeru, da je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih instrumentov zgolj zaradi nizkih prihodkov in odpovedi drugim pravnim sredstvom ter da za ta namen ne sme prekomerno posegati v svoje rezerve, kot vse to določa zakon.

Glede vprašanja o zaupnosti bančnih podatkov pa je Sodišče EU-ja, kot navaja ministrstvo za finance, presodilo v prid veljavni rešitvi v zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Odločilo je namreč, da pri izrednih ukrepih, ki so bili sprejeti v letih 2013 in 2014 in v zvezi s katerimi so bile uporabljene informacije in dokumenti, ki so v obravnavanem primeru sporni, ne gre za nadzorne ukrepe, ampak za reorganizacijske ukrepe, ki jih je sprejela Banka Slovenije v svoji (vzporedni) funkciji kot organ za reševanje, navaja ministrstvo.

Sodišče je svojo odločitev oprlo tudi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji, ki je presodilo, da je poznavanje okoliščin in razlogov, na podlagi katerih je prišlo do posega v lastninsko pravico oškodovancev, potrebno, da lahko slednji vložijo pravno sredstvo zoper ta poseg, s tega vidika pa so odločilne zlasti informacije v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive, še dodaja ministrstvo.

Banka Slovenije je za razrešitev dileme, kako zagotoviti učinkovito sodno varstvo po izbrisih v bankah, angažirala skupino strokovnjakov, ki je lani kot najbolj primerno rešitev navedla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država, o višini zneskov pa bi presojal poseben organ.

Mali delničarji vlado pozivajo k rešitvi

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) zdaj vlado k iskanju pravične zunajsodne poravnave. "Vlado Roberta Goloba pozivamo, da pred deveto obletnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev," so zapisali.

S tem je pritrdilo nam, ki trdimo, da če bi banke šle v virtualni stečaj, virtualna stečajna masa ni bila enaka nič, torej bi razlaščeni delničarji in podrejeni obvezničarji dobili več kot nič.

Rajko Stanković (MDS) za TV Slovenija

Sodba Sodišča EU-ja potrjuje, da so bančni oškodovanci žrtve medsebojnega zvračanja odgovornosti med Banko Slovenije in ministrstvom za finance oziroma državo. "Sodba kot žebelj v krsto zakona kot povsem neustreznega za razrešitev problematike bančnih oškodovancev pozdravljamo in se pridružujemo ugotovitvi Banke Slovenije, da je nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo," so prepričani.

Sodba Sodišča EU-ja po njihovih navedbah dovoljuje odgovornost Banke Slovenije, če se izkaže, da je ta resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, vendar to ni celovita rešitev, saj so bančni oškodovanci upravičeni do povračila vrednosti tudi, če bi Banka Slovenije ravnala skrbno in bi, denimo, neskrbno ravnal kdo drug, na primer cenilci.

"Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za izbrisano premoženje ni in ne more biti odvisna od resnih kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Banke Slovenije, temveč le od objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti oz. izbrisati," so poudarili.

Po njihovih izračunih zamudne obresti zaradi še vedno nerešenega vprašanja na današnji dan v skladu z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 milijonov evrov na 950 milijonov evrov glavnice.

Razlaščeni delničarji korak bliže rešitvi

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Uroš Škerl Kramberger Teme:  mali delničarji, razlaščeni  Datum: Sobota, 27. avgust 2022 Stran: 3

Po odmevni sodbi evropskega sodišča za človekove pravice je Slovenija pripravila akcijski načrt za popravo krivic, storjenih razlaščenim lastnikom vrednostnih papirjev. Gre za sto tisoč oškodovancev in skoraj milijardo evrov premoženja. Septembra naj bi del odločitve v pravno zapleteni situaciji sprejelo sodišče EU v Luksemburgu.

Ministrstvo za pravosodje je odbor ministrov obvestilo, da v ozadju že potekajo postopki, ki vodijo do možnosti za povrnitev premoženja. Slovenija je med drugim leta 2019 sprejela zakon o varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), ki naj bi razlaščencem omogočil sodno varstvo. Vendar se je zakon znašel v presoji na ustavnem sodišču, njegovo izvrševanje je začasno zadržano. Ustavno sodišče se je pri tem z vprašanji obrnilo na sodišče EU v Luksemburgu, saj ni jasno, kaj ob takšnih kršitvah evropski pravni red določa kot obveznost centralnih bank, torej v konkretnem primeru Banke Slovenije.

Potencialno razočaranje

Po Dnevnikovih informacijah naj bi bila sodba sodišča EU razglašena sredi septembra. »Ustavno sodišče bo primer obravnavalo z absolutno prednostjo in njegovo končno odločitev pričakujemo do konca leta,« sporočajo z ministrstva. Obenem bo na ministrstvu za finance začela delovati delovna skupina, ki bo pripravila tudi morebitne spremembe zakonodaje, »da bi pravočasno (oškodovancem, op. p.) zagotovili učinkovito pravno sredstvo«, je država sporočila v Strasbourg.

V postopek je bila letos vključena tudi evropska generalna pravobranilka Juliane Kokott, ki je sodišču EU predlagala, naj pogodbo o delovanju Evropske unije interpretira tako, da – če povzamemo – ščiti premoženje nacionalne centralne banke; pravobranilka meni, da centralni banki ni treba pokrivati škode iz svojega premoženja oziroma dobičkov, saj bi lahko nastala »nevarnost, da neto lastniški kapital nacionalne centralne banke v primeru izgub v povezavi z operacijami monetarne politike v daljšem časovnem obdobju pade pod znesek njenega osnovnega kapitala ali je celo negativen«. Sodišče EU mnenje pravobranilcev običajno upošteva.

Odvetnik Aleš Kaluža, ki je zastopal dva od pritožnikov pred ESČP in je tudi vložil pobudo za presojo ustavnosti ZPSVIKOB, je včeraj izrazil razočaranje nad potekom postopkov. »Že septembra 2021 sem ministrstvu za pravosodje izrazil pripravljenost sodelovati pri pripravi izhodišč za ustrezno reševanje problematike in tudi predlagal možno rešitev,« pravi Kaluža. Rešitev vidi v že obstoječih določbah zakona o gospodarskih družbah, sporne določbe ZPSVIKOB pa je treba razveljaviti, je prepričan. »Interesa za odprto sodelovanje s strani oblasti septembra lani ni bilo in lahko si le želim, da bo zdaj drugače, čeprav zaenkrat ne kaže tako, saj nas o vladnem akcijskem načrtu sploh niso obvestili. Reševanje problematike je vnovič prepuščeno ministrstvu za finance, ki je pisalo že zakon o razlastitvi,« opozarja odvetnik.

Negativno je presenečen tudi nad »obstruktivno držo« državnega odvetništva, ki da ni sprejelo pobude evropskega sodišča za človekove pravice, »ki je bilo s svojim mediatorjem pripravljeno pomagati najti rešitev« v eni od spornih zadev. Slovenska sodišča so namreč »vplivnemu podjetju v državni lasti« pravnomočno priznala odškodnino, »neposvečenim« vlagateljem pa jo odrekajo, je povedal Kaluža. Gre za primer nekdanje Banke Celje, je pojasnil.

Jože Možina odpoklican iz nadzornega sveta Mladinske knjige

Medij: Delo (Gospodarstvo)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 18. avgust 2022 Stran: 17

Novi člani nadzornega sveto so Taja Kuhar, Duško Kos in Milena Fornazarič.

Delničarji Mladinske knjige so na današnji skupščini še pred iztekom mandata odpoklicali dosedanje člane nadzornega sveta Nino Marin, Jožeta Možino in Petra Kavčiča ter za dobo štirih let na njihova mesta imenovali Tajo Kuhar, Duška Kosa in Mileno Fornazarič. Obenem so sprejeli sklep, da bilančni dobiček družbe ostane nerazporejen.

Marinovo in Možino so delničarji družbe Mladinska knjiga Založba v nadzorni svet imenovali na skupščini 28. aprila letos. Kavčič pa je za nadzornika imenovan na skupščini 25. avgusta 2020. V nadzornem svetu sta sicer še Nuška Berki in Andrej Gale.

Kot so po današnji skupščini sporočili iz družbe, so delničarji potrdili tudi spremembo statuta, ki se nanaša na odpoklic članov nadzornega sveta, in sicer je po novem potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov. Za spremembo statuta pa bo odslej potrebna kapitalska večina (tri četrtine) pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.

Odpoklic dosedanjih in imenovanje novih članov nadzornega sveta ter spremembo statuta je konec julija predlagala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), 83-lastnica družbe Mladinska knjiga Založba. Delničarji so se na današnji skupščini prav tako seznanili z letnim poročilom družbe Mladinska knjiga Založba za leto 2021 in konsolidiranim letnim poročilom Skupine MK za leto 2021.

Družba je v lanskem poslovnem letu ustvarila 19,88 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in ga zaključila čistim dobičkom v višini 863.719 evrov. Zaradi prenesenega čistega dobička v višini 62.138 evrov bilančni dobiček družbe tako znaša 925.857 evrov.

Skupščina je sprejela sklep, da bilančni dobiček ostane nerazporejen in se prenese v naslednje poslovno leto. Poleg tega je potrdila in odobrila delo uprave in nadzornega sveta ter jima podelila razrešnico za poslovno leto 2021.

Za revizijo poslovanja družbe za poslovno obdobje 2022-2024 je skupščina imenovala revizijsko družbo Deloitte revizija, ki je revizijo opravljala že v minulih letih, so še pojasnili v sporočilu za javnost.

Kljub višjim prihodkom poslovni cilji Skupine Triglav letos ogroženi

Medij: Bloomberg Adria Avtorji: Klemen Balanč Teme:  mali delničarji, Zavarovalnica Triglav Datum: Četrtek, 18. avgust 2022 Vir: TUKAJ

Skupina Triglav v prvem polletju povišala prihodke za 11, dobiček pa za dva odstotka

Višji prihodki iz naslova zavarovalnih premij, negativen donos naložbenega portfelja

Zaostrene makroekonomske razmere ogrožajo doseganje poslovnih ciljev skupine

Skupina Triglav je v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povišala tako prihodke kot dobiček. 11 odstotkov višji prihodki so znašali 861,2 milijona evrov, čisti dobiček pred obdavčitvijo pa so povišali za dva odstotka, na 57,5 milijona evrov. Zaradi spremenjenih ekonomskih razmer obstaja tveganje, da do konca leta ne bodo realizirali vseh zastavljenih poslovnih ciljev.

Na rast dobička sta najbolj vplivala povečan obseg poslovanja ter uspešno obvladovanje inflacijskih pritiskov in drugih vplivov iz okolja. Obseg obračunane kosmate zavarovalne premije je zrasel za devet odstotkov, na slabih 800 milijonov evrov, višji so bili tudi prihodki iz nezavarovalnega dela poslovanja. Za 11 odstotkov so se povečali kosmati obratovalni stroški, dodatno pa so dobiček nekoliko okrnili negativni donosi finančnih naložb, kjer je skupina ustvarila dobre štiri milijone evrov izgube. Skupina Triglav ima v svojem portfelju sicer slabih 3,3 milijarde evrov naložb.

"Doseženi dobri polletni rezultati potrjujejo robustnost našega poslovnega modela in odpornost tako zavarovalno-tehničnega dela poslovanja kot solventnostnega položaja skupine na poslabšane gospodarske razmere," je v sporočilu za javnost zapisal Andrej Slapar, predsednik uprave Skupine Triglav. "Še vedno ocenjujemo, da bomo dobiček na letnem nivoju dosegli v prvotno načrtovanem razponu, opozarjamo pa, da so se tveganja realizacije ciljnega letnega dobička zaradi negativnih vplivov iz poslovnega okolja pomembno povečala."

Tržna kapitalizacija matične družbe je ob koncu polletja znašala 813,9 milijona evrov, kar je tri odstotke manj kot ob koncu lanskega leta, so danes sporočili iz podjetja. Ob tem so opozorili, da sta se tako delniški indeks Ljubljanske borze kot indeks zavarovalniškega sektorja v EU v istem obdobju znižala za 11 odstotkov. Iz zavarovalne skupine so sporočili še, da so uspeli ohraniti svojo kapitalsko pozicijo v ciljnem razponu od 200 do 250 odstotkov, celotna vrednost kapitala pa je v prvi polovici leta upadla za petino, s čimer se je zmanjšala tudi knjigovodska vrednost delnic Zavarovalnice Triglav.

Tečaj delnic Zavarovalnice Triglav sicer vztrajno raste, vse odkar je začetek pandemije covida-19 sklatil njihovo vrednost. Ta je doživela še dva šoka, enega po invaziji Rusije na Ukrajino in drugega po tem, ko je postalo jasno, da se nam ob visoki inflaciji obetata še energetska kriza in recesija. Pri vrednotenju delnice ne gre za izoliran primer, temveč za globalni trend, na katerega niso imuni niti blue chipi na Ljubljanski borzi.

Več nesreč in inflacija znižali dobiček Save Re

Medij: Finance  Avtorji: STA  Teme:  Sava Re, mali delničarji Datum: sreda, 17. avgust 2022 VIR: Tukaj

Zavarovalna skupina Sava je v prvem polletju 2022 ustvarila 28,9 milijona evrov čistega dobička in s tem dosegla 48,2 odstotka letnega načrta. Čisti dobiček je sicer za tretjino nižji kot v enakem lanskem obdobju. "Zmanjšanje je skladno s pričakovanji in je predvsem posledica ponovnega povečanja škodne pogostosti pri avtomobilskih zavarovanjih na raven pred pandemijo, visoka inflacija pa je povzročila znatno povečanje škod in škodnih rezervacij," sporočajo iz Save Re.

 

Skupina je prvem polletju ustvarila 364,2 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je prakitčno enako kot lani. Ob tem sporočajo: "Skupina je v prvem polletju z obsegom 433,0 milijona evrov povečala kosmate premije za 4,5 odstotka glede na enako obdobje lanskega leta. Največja rast je bila dosežena v premoženjskem odseku, v Sloveniji za 4,9 odstotka, v tujini pa so se premije povečale celo za 16,3 odstotka. Višje kosmate premije izvirajo predvsem iz avtomobilskih zavarovanj zaradi večjega števila prodanih zavarovanj in rasti povprečne premije. Kosmate premije je okrepil tudi odsek pozavarovanje, in sicer za 5,2 odstotka, pri čemer je bila pri neproporcionalnih pozavarovanjih dosežena celo 16,8-odstotna rast".

 

Vrednost delnice Cinkarne Celje desetkrat nižja

Medij: Dnevnik  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sob, 13. avg.. 2022 Stran: 5

Vrednost delnice Cinkarne Celje desetkrat nižja

Od torka bo delnica dobro stoječe Cinkarne Celje lažje dostopna manjšim vlagateljem, saj se bo razcepila na 10 delnic. Zaradi načrtovanih nakupov lastnih delnic bi država lastniški delež v celjski družbi lahko povečala na več kot 50 odstotkov.

Delnica Cinkarne Celje se bo v torek razcepila na deset delnic. Takšno odločitev so na junijski skupščini prisotni delničarji sprejeli skoraj soglasno. V sklicu skupščine je predsednik uprave Aleš Skok navedel, da ima delnica Cinkarne Celje med delnicami prve kotacije na Ljubljanski borzi eno najvišjih cen, z razdelitvijo delnic želijo povečati likvidnost in atraktivnost delnice, saj bo tudi manjšim vlagateljem omogočen lažji dostop do nakupa in trgovanja z delnicami. S cepitvijo delnic se je skupno število delnic povečalo z 807.977 na 8.079-770 delnic. To pomeni, da se je obstoječim delničarjem število delnic podeseterilo. To tudi pomeni, da bo delnica Cinkarne Celje po petkovem zaključenem trgovalnem tečaju na Ljubljanski borzi v višini 288 evra za delnico v torek pričela trgovanje v višini 28,8 evra za delnico. Upoštevaje včerajšnji zaključni tečaj tržna kapitalizacija Cinkarne Celje znaša 232,7 milijona evrov.

Ustavitev prodajnega postopka

Pred dobrim mesecem je sicer upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ustavil prodajni postopek paketa 12,93 odstotka delnic Cinkarne Celje, brez izbora ponudnika. Takšno odločitev so v DUTB utemeljili s tveganji in negotovostjo pri poslovno-ekonomski ustreznosti prodaje obstoječega paketa delnic. Po oceni upravnega odbora DUTB prodaja 12,93 odstotka delnic Cinkarne Celje pod trenutnimi pogoji in v trenutnih okoliščinah ni bila primerna. »Premoženje DUTB namreč konec letošnjega leta preide na SDH, kjer se bo oblikovala skupna strategija upravljanja te naložbe. Tako DUTB delnic družbe Cinkarna Celje do njihovega prenosa na SDH ne bo prodajala v novih postopkih,« so povedali v DUTB. Prodajni postopek skoraj 13-odstotnega paketa delnic se je sicer pričel oktobra lani, ko je bil objavljen javni razpis za zbiranje nezavezujočih ponudb, čemur je marca letos sledil javni razpis za zbiranje zavezujočih ponudb. Prispeli sta dve ponudbi: eno je oddal poslovnež Joe Pečečnik, drugo avstrijska skupina Treibacher Industrie. S povezanimi organizacijami država obvladuje 44,6 odstotka delnic Cinkarne Celje. Poleg DUTB sta njena lastnika še Modra Zavarovalnica v lasti Kapitalske družbe, ki obvladuje 20,17 odstotka delnic Cinkarne Celje, in SDH z 11,50 odstotka delnic. Toda država bi v slabem letu lahko postala več kot polovična lastnica Cinkarne Celje.

Rast prihodkov in dobička

Potem ko so delničarji na junijski skupščini upravi Cinkarne Celje podelili pooblastilo za pridobivanje do skupno 10 odstotkov lastnih delnic, ki velja eno leto, je uprava na začetku julija sprejela program odkupa lastnih delnic, ki ga je teden zatem potrdil nadzorni svet celjske družbe. Po tem programu nakupna cena lastnih delnic po cepitvi delnic ne sme biti nižja od 14 evrov na delnico in višja od 29 evrov za delnico. Če izhajamo iz tega, da ima Cinkarna Celje v lasti že 3,28 odstotka lastnih delnic, kar je razvidno iz delniške knjige, bi jo nakupi lastnih delnic do predvidenih 10 odstotkov lahko stali od 7,6 milijona evrov, ob upoštevanju najnižje določene nakupne vrednosti, do 15,76 milijona evrov, ob upoštevanju najvišje odkupne vrednosti. Po umiku lastnih delnic bi se delež omenjenih treh državnih organizacij povečal s 44,6 odstotka na skoraj 50 odstotkov, če upoštevamo še 2,07 odstotka delnic v lasti Kritnega sklada prvega pokojninskega sklada, ki ga upravlja Modra Zavarovalnica, pa na več kot 50 odstotkov.

Kako je poslovala Cinkarna Celje v letošnjem prvem polletju, še ni znano.

V prvem četrtletju letošnjega leta so se prihodki od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 povečali za skoraj tretjino, na 66,4 milijona evrov, medtem ko je bila rast čistega dobička skoraj 110-odstotna. V preteklem letu so se prihodki od prodaje glede na leto 2020 povečali za 11,65 odstotka, na 192,46 milijona evrov, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 pa so bili višji za ll,5 odstotka. Lanskoletni čisti dobiček v višini 33,2 milijona evrov je bil za 75,3 odstotka oziroma 14,3 milijona višji kot leto pred tem, v primerjavi z letom 2019 pa se je povečal za 55 odstotkov. Od vsote vseh sredstev v višini 259 milijona evrov je imela Cinkarna Celje konec aprila približno petino dolžniškega kapitala.

 

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.