Mediji o malih delničarjih

Januarja o novih nadzornikih

Medij: Delo  Avtorji: N.G.  Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 19. december 2020 Stran: 18

Skupščina Telekoma Januarja o novih nadzornikih Delničarji Telekoma Slovenije bodo na skupščini 21. januarja odločali o razrešitvi nadzornika Igorja Rozmana ter imenovanju štirih novih nadzornikov Boštjana Kolerja, Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka. Zahtevo za sklic skupščine je podal Slovenski državni holding (SDH). 

 

Z imenovanjem novih nadzornikov bodo delničarji popolnili nadzorni svet. Spomnimo, ko so iz njega odstopili Aleš Šabeder, Barbara Cerovšek Zupančič in Bernarda Babič, je okrožno sodišče imenovalo nadomestne nadzornike Kolerja, Dimitrija Marjanoviča in Štefana Belingarja. Boštjan Koler, sicer član uprave SDH, tako ostaja v nadzornem svetu. Aleksander Igličarje predavatelj na katedri za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti. Marko Kerin je vodja službe za spremljanje in nadzor medsebojnega poslovanja družb skupine Slovenske železnice. Radovan Cerjak je odvetnik.

 

Zbor delničarjev bo odločal tudi o spremembi statuta družbe, po katerem bi uvedli mandatarski sistem oblikovanja uprave Telekoma Slovenije. Ta predvideva, da nadzorni svet na predlog predsednika uprave imenuje preostale člane uprave. 

Mali delničarji za javno objavo podatkov o bančni sanaciji

Medij: Dnevnik Avtorji:  Igor Dernovšek Teme:  mali delničarji, javne finance  Datum: Torek, 15. december 2020 Vir: TUKAJ

Revizijsko poročilo, v katerem je računsko sodišče ugotovilo, da bančna sanacija ni temeljila na ustreznih podlagah, je večinoma zakrito in nedostopno javnosti. Mali delničarji so prepričani, da je razkritje podatkov nujno, saj bi razlaščeni imetniki podrejenih obveznic in delnic imeli le na ta način možnost za vsaj približno enakovreden boj na sodišču.

Računsko sodišče je v reviziji, ki je bila objavljena prejšnji teden, ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank v letih 2013 in 2014 neuspešna, saj jih ni utemeljila na ustreznih podlagah. Pri izvajanju nadzora nad poslovanjem bank pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti in upravljanja s kreditnim tveganjem v letih 2008 do 2013 pa je bila uspešna le delno.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je po objavi poročila, katerega vsebina je v večini zakrita, povedal, da jim Banka Slovenije ni uspela zagotoviti dokazil, ki bi pojasnila, ali je bil finančni položaj bank res takšen, da so bili izrečeni ukrepi za sanacijo bank v celoti ustrezni. Zato niso mogli z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je, kot piše v reviziji, »ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljen dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev«.

Na rezultate pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov, ki so bili podlaga za sanacijo posamezne banke, je vplivala tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki so bile posamezni banki dane v zavarovanje. A te po ugotovitvah revizorjev niso bile opravljene na način, da bi jih bilo mogoče na zanesljiv način uporabiti za namene izdelave ocene finančnega položaja.

Po Veselovih besedah je bila dokapitalizacija bank v višini 3,6 milijarde evrov izračunana na izrazito konzervativnih predpostavkah, obremenitveni testi pa pripravljeni na podlagi zelo slabih makroekonomskih scenarijev. Ker se je država pri sanaciji zavezala za prodajo bank ali deležev v zelo kratkem roku, si, četudi se negativni scenariji niso uresničili, do prodaje ni mogla povrniti morebiti preveč vloženih sredstev, je še povedal Vesel.

 

Banka Slovenije hotela zadržati objavo poročila

V Banki Slovenije so revizijo označili za preseganje pristojnosti računskega sodišča in poseg v njeno neodvisnost. Poročilo po njihovi oceni bremeni poslovanje Banke Slovenije in krni ugled države v mednarodni skupnosti, hkrati pa tudi ovira izvedbo sodnih postopkov. Banka Slovenije je oktobra vložila zahtevo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje objave poročila do končne odločitve ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je obravnavo zahteve začelo konec oktobra, vendar doslej odločitve še ni sprejelo.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so po drugi strani pozdravili ugotovitve računskega sodišča in ga pozvali, naj celotno besedilo naloži v varno sobo, da bodo do njega lahko dostopali tudi delničarji in obvezničarji, ki so bili razlaščeni med sanacijo bank. Ob tem so ga pozvali še, naj necenzurirano kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in DZ.

 

Podatki revizije zaupni v skladu z zakonodajo

Dejstvo, da je večina revizijskega poročila javnosti nedostopno, bi bilo lahko po oceni društva malih delničarjev sporno. Sodišče EU je namreč v sodbi v zvezi z dejavnostjo nemške družbe Phoenix Kapitaldienst junija 2018 odločilo, da informacije, ki bi lahko bile poslovne skrivnosti, načeloma izgubijo zaupnost, če so stare pet let ali več. Izjemoma je lahko drugače le, če stranka, ki se sklicuje na takšno zaupnost, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja z zadevo povezanih tretjih oseb.

Na računskem sodišču so pojasnili da podatki v revizijskem poročilu niso zaupni iz razloga poslovne skrivnosti, temveč so označeni kot zaupno v skladu z zakonom o bančništvu in zakonom o Banki Slovenije, po katerih mora kot zaupne varovati vse podatke, za katere je izvedelo pri opravljanju revizije poslovanja Banke Slovenije. Navedena sodba Sodišča EU, ki se nanaša zgolj na institut poslovne skrivnosti, zato v tem konkretnem primeru ni uporabljiva, so povedali na računskem sodišču.

 

Mali delničarji še naprej za izvensodno poravnavo

Za predsednika Društva malih delničarjev Slovenije Rajka Stankoviča so pojasnila računskega sodišča neprepričljiva, saj so še prejšnji teden kot razlog za nerazkrivanje podatkov javnosti v uradni korespondenci z društvom navajali, da je Banka Slovenije te podatke označila za poslovno skrivnost. Stanković je prepričan, da bi se dalo poročilo računskega sodišča tako anonimizirati, da ne bi razkrili konkretnih imen podjetij in posameznikov. Razkritje podatkov je namreč po njegovem mnenju nujno, saj bi razlaščenci lahko le na ta način sploh izvedeli zaradi česa so bili med bančno sanacijo razlaščeni. Brez tega jim je, kot je dejal Stanković, onemogočen tudi enakovredni pravni boj na sodišču.

Sicer pa ugotovitve računskega sodišča v društvu vidijo kot še en močan strokovni argument za izvensodno poravnavo z znanimi imetniki podrejenih obveznic in delnic oziroma ustanovitev poravnalne sheme, kakršna je bila nekoč izvedena za nekdanje varčevalce LB. Izplačilo v denarju ali v obveznicah bi po njihovem mnenju morala izvesti Banka Slovenije oziroma v njenem imenu država.

 

Vlagatelji naj bi bili oškodovani za milijardo evrov

Banka Slovenije neuspešna pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 11. decembra 2020 Stran: 5

Računsko sodišče je včeraj objavilo poročilo o izvajanju nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije ter ugotovilo, da je bila ta pri izvajanju nadzora nad poslovanjem bank v obdobju med letoma 2008 in 2013 delno uspešna, pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank na ustreznih podlagah pa neuspešna. Večina besedila poročila je zakrita.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je za STA pojasnil, da jim Banka Slovenije ni zagotovila dokazil, ki bi pojasnila, ali je bil finančni položaj bank res takšen, da so bili izrečeni ukrepi za sanacijo bank v letih 2013 in 2014 v celoti ustrezni.

Na rezultate pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov, ki so bili podlaga za sanacijo posamezne banke, je vplivala tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki so bile posamezni banki dane v zavarovanje. Te niso bile opravljene na način, da bi jih bilo mogoče zanesljivo uporabiti za namene izdelave ocene finančnega položaja, so med drugim ugotovili revizorji.

Banka Slovenije je nato izrekla dokapitalizacijo bank v višini 3,6 milijarde evrov. "Ta pa je bila po našem mnenju izračunana na izrazito konzervativnih predpostavkah. Vse to je vodilo k visoki dokapitalizaciji, ki je predstavljala državno pomoč, kar je v praksi pomenilo, da se je država zavezala za prodajo bank ali deležev v zelo kratkem roku.

Težava je, da si do prodaje država ni mogla povrniti morebiti preveč vloženih sredstev, ker se negativni scenariji niso uresničili,” je sklenil Vesel.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so pozdravili ugotovitve računskega sodišča. Ob tem so ga pozvali še, naj nepočrnjeno kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in državnemu zboru. Znova so pozvali k poravnavi ali ustanovitvi poravnalne sheme. "V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik pa naj bo Banka Slovenije ali v njenem imenu država," so predlagali.

Banka Slovenije neuspešno utemeljila ukrepe ob sanaciji bank

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 11. december 2020 Stran: 10

Poročilo računskega sodišča Centralna banka pod drobnogledom - Revizorji dvomov niso mogli ne potrditi ne ovreči

Pri nadzoru nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 je bila Banka Slovenije (BS) delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa je bila neuspešna, ugotavlja včeraj objavljeno poročilo računskega sodišča o izvajanju nadzorstvenih funkcij BS med letoma 2008 in 2014.

Revizorji so ugotovili številne dvome, a jih večinoma niso mogli ne potrditi ne ovreči. Maja Grgič »Zato ne moremo z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljeno dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev,« piše v poročilu.

Njegova vsebina je večinoma zakrita, ker da gre za poslovno skrivnost. Spomnimo, BS je v letih 2013 in 2014 pri šestih državnih bankah na podlagi odločb o izrednih ukrepih skupaj ugotovila zapet milijard evrov bančne luknje, ki smo jo nato z dokapitalizacijo pokrili davkoplačevalci. BS je takrat vodil guverner Boštjan Jazbec.

 

Presoja v rokah ocenjevalcev

Računsko sodišče je izreklo kar nekaj pripomb glede pregledov kakovosti sredstev bank (AOR), ki sta jih izvedli družbi Ernst & Young in Deloitte svetovanje. Državni revizorji opozarjajo, da BS pri izvedbi AOR ni zagotovila enotne metodologije, največje razlike pa so bile pri ocenah donosnosti terjatev, unovčitvene vrednosti zavarovanj in izračunu dodatnih slabitev. Pri tem je bila presoja prepuščena posameznim ocenjevalcem. Računsko sodišče ugotavlja, da je na rezultate AOR pomembno vplivalo ocenjevanje vrednosti zastavljenih nepremičnin. Pri tem sta se po njegovih ugotovitvah uporabljala dva pristopa - zunanji ogled nepremičnine in avtomatizirani pristop, ki pa nista omogočila ocene po mednarodnih standardih verodostojne vrednosti, zato teh ocen ni bilo mogoče uporabiti za oceno finančnega položaja banke, a so se. Banka Slovenije po presoji državnih revizorjev tudi ni zagotovila ustrezne enotne metodologije izvajalcev za določitev unovčitvene vrednosti zastavljenih premičnih in nepremičnih zavarovanj, prav tako ni predložila gradiv, ki bi upravičevala uporabo teh odbitkov pri izračunu dodatnih slabitev v pregledanih bankah.

»Na različen način so bile obravnavane tudi terjatve, ki so bile opredeljene kot donosne,« še piše v poročilu. In še, da BS ni imela ustreznega nadzora nad delom izvajalcev AOR, zato je otežena tudi presoja o primernosti uporabe rezultatov teh pregledov pri finančni oceni položaja bank. Glede izvedbe stresnih testov, ki sta jih izvajali družbi Oliver Wyman in Roland Berger, računsko sodišče ugotavlja, da je predpostavke makroekonomskih scenarijev za stresne teste določala BS, ki je manjkajoče podatke iz pregledov AOR nadomestila s konservativnimi predpostavkami, ker je pomenilo odstop od predvidene metodologije.

Vendar pa računsko sodišče ni moglo ugotoviti, ali je bila ocena o kapitalskem primanjkljaju zato višja ali ne.

 

Dvomi o utemeljenosti razlastitev

Glede razlastitve delničarjev in lastnikov podrejenih finančnih instrumentov banki, ki jih je BS utemeljila z negativnim kapitalom bank, pa računsko sodišče ugotavlja, da ni ustrezno utemeljenih razlogov za medletno prilagoditev izkazov bank, ki je bila opravljena na podlagi pregledov AOR. Državni revizorji so zaznali določena odstopanja od mednarodnih računovodskih standardov, a tega zaradi nerazpoložljivosti potrebne dokumentacije niso mogli ne ovreči ne potrditi kot tudi ne negativnega kapitala bank.

Kot je znano, je BS v sanaciji izbrisala za 960 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti bank. Kljub dvomom računsko sodišče tudi ni moglo potrditi ali ovreči, ali je bilo odrejeno povečanje kapitala bank primerno.

Poročilo ugotavlja, da je večji del od ugotovljene 4,8-milijarde izgube izhajal iz bančnih terjatev, ki so bile opredeljene kot nedonosne, pri tem pa niti iz gradiv BS ni razvidno, kako so se te razvrščale med dobre in slabe. Na ugotovljeni primanjkljaj kapitala je vplival tudi prenos nedonosnih terjatev na slabo banko, a je bil ta učinek zaradi nizke vrednosti majhen, ugotavljajo revizorji. Razlika med stresnimi testi bank v obeh pristopih je znašala kar 1,5 milijarde evrov, vendar računskemu sodišču iz gradiv BS ni uspelo ugotoviti razlogov za odstopanja.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so zadovoljni, da tudi računsko sodišče izraža podobne dvome o uspešnosti izrečenih ukrepov BS, kot so jih doslej imeli sami. Ogorčeni pa so, da je velik del poročila zakrit: »Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po sedmih letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je BS utemeljila izredne ukrepe in zahtevale slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin.« Menijo, da so ugotovitve revizorjev dodaten vzrok za poravnavo z razlaščenimi vlagatelji.

Banka Slovenije neuspešno utemeljila ukrepe ob sanaciji bank

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji, sanacija bank, obveznice Datum: Četrtek, 10. december 2020 Ura: 10.52 Vir: TUKAJ

Računsko sodišče je objavilo ugotovitve revizije izvajanja nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije med letoma 2008 in 2014. 

Računsko sodišče ugotavlja številne pomanjkljivosti nadzorne vloge Banke Slovenije

Glede nadzora nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 je bila Banka Slovenije delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa je bila neuspešna, ugotavlja danes objavljeno poročilo računskega sodišča o izvajanju nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije (BS) med letoma 2008 in 2014.

Vsebina poročila je večinoma zakrita, računsko sodišče pa v mnenju ugotavlja, da ne morejo ne potrditi ne ovreči, ali so bile pri pripravi ocene upoštevani vsi standardi o ocenjevanju izgub, vključujoč skladnost z mednarodnimi računovodskimi standardi. »Zato ne moremo z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljeno dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev,« še piše v poročilu.

Spomnimo, BS je v letih 2013 in 2014 pri šestih državnih bankah na podlagi odločb o izrednih ukrepih skupaj ugotovila za pet milijard evrov bančne luknje, ki smo jo nato z dokapitalizacijo pokrili davkoplačevalci. BS je takrat vodil guverner Boštjan Jazbec.
 

Presoja v rokah ocenjevalcev

Glede odločitev pri sanaciji bank računsko sodišče ugotavlja, da BS pri izbiri izvajalcev pregledov kakovosti sredstev bank (AQR) predhodne javne objave ni ustrezno utemeljila. Kot je znano, sta te preglede nato izvedli družbi Ernst & Young in Deloitte svetovanje. BS tega, kot ugotavljajo revizorji, ni uskladila z medresorsko komisijo za izbiro izvajalcev. Državni revizorji še opozarjajo, da BS pri izvedbi AQR ni zagotovila enotne metodologije, največje razlike pa so bile pri ocenah donosnosti terjatev in unovčitvene vrednosti zavarovanj ter izračunu dodatnih slabitev. Pri tem je bila presoja prepuščena posameznim ocenjevalcem.

 

Računsko sodišče ugotavlja, da je na rezultate AQR pomembno vplivalo ocenjevanje vrednosti zastavljenih nepremičnin. Pri tem sta se po njegovih ugotovitvah uporabljala dva pristopa – zunanji ogled nepremičnine in avtomatizirani pristop, ki pa nista omogočila ocene po mednarodnih standardih verodostojne vrednosti, zato teh ocen ni bilo mogoče uporabiti za oceno finančnega položaja banke, a so kljub temu bile.

Dvomljiva primernost rezultatov

Banka Slovenije po presoji državnih revizorjev tudi ni zagotovila ustrezne enotne metodologije izvajalcev za določitev unovčitvene vrednosti zastavljenih premičnih in nepremičnih zavarovanj, prav tako ni predložila gradiv, ki bi upravičevala uporabo teh odbitkov pri izračunu dodatnih slabitev v pregledanih bankah. »Na različen način so bile obravnavane tudi terjatve, ki so bile opredeljene kot donosne,« še piše v poročilu. In še, da BS ni imela ustreznega nadzora nad delom izvajalcev AQR, zato je otežena tudi presoja o primernosti uporabe rezultatov teh pregledov pri finančni oceni položaja bank.

Glede izvedbe stresnih testov, ki sta jih izvajali družbi Oliver Wyman in Roland Berger, računsko sodišče ugotavlja, da BS ob sklenitvi pogodbe še ni bila celovito seznanjena z metodologijo pri pristopu »od spodaj navzgor«, a dovolj, da bi lahko preverila primernost uporabe rezultatov pri odločanju o potrebni dokapitalizaciji. Iz poročila še izhaja, da je predpostavke makroekonomskih scenarijev za stresne teste določala BS, ki je manjkajoče podatke iz pregledov AQR nadomestila s konservativnimi predpostavkami, ker je prestavljalo odstop od predvidene metodologije. Vendar pa računsko sodišče ni moglo ugotoviti, ali je bila ocena o kapitalskem primanjkljaju zato večja ali ne.

Dvomi o utemeljenosti razlastitev

Glede razlastitve delničarjev in lastnikov podrejenih finančnih instrumentov banki, ki jih je BS utemeljila z negativnim kapitalom bank, pa računsko sodišče ugotavlja, da ne obstajajo ustrezno utemeljeni razlogi za medletno prilagoditev izkazov bank, ki je bila opravljena na podlagi pregledov AQR. Državni revizorji so zaznali določena odstopanja od mednarodnih računovodskih standardov, a tega zaradi nerazpoložljivosti potrebne dokumentacije niso mogli ne ovreči ne potrditi, kot tudi ne negativnega kapitala bank. Kot je znano, je BS v sanaciji izbrisala za 960 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti bank.

 

Banka Slovenije brez komentarja

SDH zahteva sklic skupščine Telekoma

Medij: Delo  Avtorji: G.R.  Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 5. december 2020 Stran: 18

Napoved SDH zahteva sklic skupščine Telekoma SDH je na upravo Telekoma Slovenije poslal zahtevo za sklic skupščine družbe. Na njej bi delničarji odločali, da nadzorniki postanejo Boštjan Koler, Aleksander Igličar, Marko Kerin in Radovan Cerjak, in o predlogu odpoklica Igorja Rozmana s tega položaja. Odločali bi tudi o predlogu mandatarskega sistema oblikovanja uprave Telekoma. V nadzornem svetu družbe so nadomestni nadzorniki Koler, Dimitrij Marjanovič in Štefan Belingar, ki jih je Okrožno sodišče v Ljubljani na to funkcijo imenovalo po tem, ko so s položaja odstopili Aleš Šabeder, Barbara Cerovšek Zupančič in Bernarda Babič. Na njej bi delničarji odločali tudi o predlogu sprememb statuta in o možnosti izvedbe elektronske skupščine. SDH meni, da se bo s tem izboljšalo upravljanje družbe.

Dividend Save Re letos ne bo

Medij: Delo  Avtorji: Karl Lipnik  Teme:  mali delničarji, Sava Re Datum: Petek, 06. november 2020 Stran/Vir: TUKAJ

Poslovanje v prvih treh četrtletjih v skladu z načrti

Zavarovalna skupina Sava je preklicala skupščino delničarjev, sklicano za prihodnji ponedeljek, na kateri bi delničarji sicer glasovali o delitvi dividend.

Iz Save Re sporočajo, da je bila po že izvedenem sklicu skupščine soočena z novimi okoliščinami na nekaterih zavarovalnih trgih v EU in Veliki Britaniji, ki odstopajo od predhodno pridobljenih pravnih mnenj, predvsem s sodnimi in regulatornimi praksami ter drugimi pomembnimi dejstvi v zvezi z morebitnimi dodatnimi negativnimi vplivi pandemije covida-19 na poslovanje zavarovalne skupine.

Nove okoliščine se nanašajo predvsem na zavarovanja ne Irskem in pozavarovanja v Veliki Britaniji, ki bi potencialno lahko negativno vplivali na rezultate poslovanja in solventnostni položaj skupine. Savo Re je k ponovnemu razmisleku glede ovrednotenja tveganj na teh trgih in vplivov na solventnostni položaj pozvala tudi Agencija za zavarovalni nadzor.

Morebitni učinki novonastalih tveganj se še niso materializirali in pokazali v rezultatih, bi pa lahko vplivali na prihodnje rezultate. Če se bodo ti negativni dogodki tudi uresničili, bo Sava Re o tem poročala najpozneje v letnem poročilu.

Izidi poslovanja za prvih devet mesecev leta 2020, ki bodo objavljeni 19. 11. 2020, so ugodni in skladni z objavljenim načrtom, še sporočajo iz zavarovalne skupine.

 

Telekom: Sodišče imenovalo nove nadzornike

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Anja Hreščak, Klemen Košak Teme:  mali delničarji, Telekom Slovenije  Datum: Torek, 3. november 2020 Stran/vir: TUKAJ

Sodišče je presekalo zagato, v kateri se je po odstopu treh nadzornikov znašel Telekom Slovenije, in imenovalo nove nadzornike. To so Boštjan Koler, Dimitrij Marjanovič in Štefan Belingar. Družba je hkrati ustavila prodajo kosovskega Ipka.

Okrožno sodišče v Ljubljani je konec oktobra na predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH) imenovalo tri nadomestne nadzornike Telekoma Slovenije. Sodba je včeraj postala pravnomočna. V nadzornem svetu Telekoma tako po novem sedijo Boštjan KolerDimitrij Marjanovič in Štefan Belingar, funkcija pa je prenehala Alešu ŠabedruBarbari Cerovšek Zupančič in Bernardi Babič, ki so pred dvema tednoma podali odstopne izjave.

Hkrati je Telekom ustavil postopek prodaje stoodstotnega deleža v svoji kosovski družbi Ipko Telecommunications, kot smo napovedali Dnevniku. »Ipko ostaja del Skupine Telekom Slovenije,« so sporočili iz Telekoma. Prispele ponudbe zanj naj bi se gibale okrog 15 milijonov evrov; po ocenah vodstva družbe naj bi bile prenizke.

Začasni nadzorniki

Kmalu pa bo nadzorni svet znova prevetren, saj so novi nadzorniki, ki jih je imenovalo sodišče, zgolj začasni. Njihova funkcija traja do izvolitve članov nadzornega sveta na skupščini Telekoma Slovenije in največ eno leto od izdaje sklepa, so iz Telekoma sporočili prek Ljubljanske borze. Sodišče je bilo pravzaprav edino, ki je v času epidemije lahko presekalo zagato, v kateri se je znašel nadzorni svet po odstopu treh članov.

Skupščina bi namreč morala čim prej imenovati nove nadzornike, toda epidemija trenutno preprečuje izvedbo skupščine, hkrati pa pravila o elektronski skupščini niso dorečena. Odstopljeni člani so tako do imenovanja novih obtičali v nadzornem svetu družbe. Ker pa so odstopili zaradi »trenutnih (slabih, op. a.) razmer« in »nesoglasij« v nadzornem svetu, kot je v svoji odstopni izjavi zapisal Šabeder, se nadzorni svet ni mogel zediniti o aktualnih zadevah, zato so te stale.

Poleg uvodoma omenjenih so člani devetčlanskega nadzornega sveta Telekoma kot predstavniki kapitala še Barbara Gorjup, Barbara Kürner Čad in Igor Rozman, kot predstavniki zaposlenih pa Drago Kijevčanin, Dušan Pišek in Jana Žižek Kuhar.

Revizija ugotovila možno odškodninsko in tudi kazensko odgovornost Berločnikove uprave Petrola

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Petrol  Datum: Petek, 22. oktober 2020 Ura: 22.00 Vir: pritisni TUKAJ

Luka Koper dobila izstavljen račun za izkoriščevalski poslovni model IPS

Medij: MMC RTV SLO Avtorji: Laura Štraser Teme: Luka Koper,  mali delničarji Datum: petek, 23. februar 2020 Vir: klikni TUKAJ

Sodišče: Dejanski “gazda” je vedno bila Luka Koper

Po večletnih opozorilih, da je poslovni model t.i. izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v koprskem pristanišču nezakonit, je temu zdaj pritrdilo še delovno sodišče, ki je presodilo, da so bili "zunanji" delavci dejansko v delovnem razmerju z Luko Koper.

Poslovni model IPS, s katerim so v Luki Koper racionalizirali delovni proces in stroške dela, bo Luko Koper po sodbi sodišča drago stal.

V sodbi enega od nekdanjih delavcev, ki je v Luki delal prek tako imenovanih “luških gazd” oziroma podjetij IPS, je tako koprsko delovno sodišče jasno presodilo, da je bil njegov dejanski delodajalec vseskozi Luka Koper. Obenem bodo v Luki Koper morali delavcu priznati vse pravice iz naslova dejanskega delovnega razmerja in tudi povrniti razliko v plači, ki bi jo prejemal v Luki Koper, od plače, ki jo je prejemal pri svojem "gazdi.". Sodba še ni pravnomočna.

Kot je pojasnil pravni zastopnik Marko Blatnik iz Pisarne delavske pravne zaščite Sonce, se je za tožbe odločilo še več nekdanjih zaposlenih pri IPS-ih, ki so po lanskem preoblikovanju modela zaposlovanja v koprskem pristanišču ostali brez zaposlitve. Sočasno z odpovedovanjem pogodb o sodelovanju s podjetji IPS, imenovanih tudi “luške gazde”, je namreč Luka v skladu s tristebrno rešitvijo, ki jo je pripravila uprava Dimitrija Zadela, postopno začela tudi neposredn zaposlovati omenjene delavce. Kljub pozivom parlamentarne komisije za nadzor javnih financ in nekaterih drugih državnih organov ter delavskih organizacij, da naj imajo pri zaposlitvah prednost delavci, ki v koprskem pristanišču neprekinjeno delajo že leta, se je Luka Koper na koncu odločila drugače. Zaposlila je le določene izmed njih, vrsti teh delavcev pa so bile pogodbe odpovedane in so bili primorani na zavod za zaposlovanje – med njimi je v veliko primerih šlo za starejše delavce, delovne invalide in tiste z zdravstvenimi omejitvami.

“Sodbe delovnega sodišča pomenijo odpravo posegov v ustavne, delavske in socialne pravice tožnikov in to, da so državni organi ravnali pravilno, ko so zahtevali ukinitev nezakonitega poslovnega modela IPS-ov v Luki,” je poudaril Blatnik in dodal, da je koprsko sodišče dalo jasno zahtevo po spoštovanju delovnopravne zakonodaje pri izvajanju gospodarske dejavnosti. Ta se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, ko gre dejansko za dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, in ne storitev, pri čemer podjetje, ki napotuje delavce (kar so bila v primeru Luke Koper IPS-podjetja), nima dovoljenja za opravljanje agencijske dejavnosti. Kot je znano, so IPS-podjetja delavce v pristanišče napotovala na delo s pogodbo o poslovnem sodelovanju.

Sodišče pa je tožnikom ugodilo tudi v zahtevi, da se jim omogoči nadaljevanje dela v Luki Koper pod enakimi pogoji kot drugim zaposlenim luškim delavcem. “Ker so tožniki dejansko osebno in neprekinjeno, pod navodili, nadzorom, z delovnimi sredstvi in z vključitvijo v delovni proces Luke Koper izvajali delo, je sodišče po izvedenih dokaznih postopkih ugotovilo tudi, da so dejansko izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja tožnikov, zato jim je priznalo delovno razmerje,” še eno pomembno odločitev sodišča razjasni sogovornik. Na podlagi ugotovitve delovnega razmerja je tako sodišče nekdanje delavce IPS-ov izenačilo z luškimi delavci, kar pomeni, da so tožniki upravičeni do izplačila razlik v plači, prijave v vsa zavarovanja, vpisa delovne dobe in še do drugih pravic.

Bodo v Luki Koper priznali pravice vsem, ki so delali zanje?

Po odločitvi sodišča je zdaj na potezi Luka Koper – vprašanje je, ali bo sodbe spoštovala in čim prej rešila nezavidljiv položaj omenjenih delavcev. Kot so nam sporočili iz Luke Koper, sodbe za zdaj še proučujejo. Glede morebitnih pritožb pa se bodo odločili v roku, ki ga imajo na razpolago. Kar zadeva ocene višine sredstev, ki jih bodo morali v primeru pravnomočnih sodb nameniti za poplačila razlik v plačah in prispevkih, v Luki Koper informacij ne dajejo. Pojasnili so zgolj to, da ima družba za obveznosti iz naslova pravnih obvez vsako leto rezervirana sredstva, o čemer poroča tudi v letnih poročilih. “Ker bi razkrivanje v zvezi s tožbami lahko ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami, dodatnih pojasnil ne moremo posredovati,” so še sporočili.

K temu, da naj vendarle spoštujejo sodbo koprskega delovnega sodišča in odpravijo poseg v človekovo dostojanstvo teh delavcev, pa so Luko Koper pozvali tudi v delavskih organizacijah.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.