Mediji o malih delničarjih

Telekom Slovenije d.d. - Dodatno pojasnilo v zvezi s prejeto tožbo družbe T-2, d.o.o.

Medij: SEONET Avtorji: Uprava Telekoma Slovenije Teme: Telekom Slovenije Datum: Sreda, 03. marec 2021  Vir:  TUKAJ

 

INI-93/21

 

TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Ljubljana

 

Dodatno pojasnilo v zvezi s prejeto tožbo družbe T-2, d.o.o.

 

Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, in veljavne zakonodaje Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana, v zvezi s prejeto tožbo družbe T-2, d.o.o., o kateri je Telekom Slovenije, d.d., javnost seznanil včeraj, 2. 3. 2021, posreduje še naslednje pojasnilo:

 

Družba T-2, d.o.o., tožbeni zahtevek primarno utemeljuje na očitkih o domnevno protipravnih ravnanjih Telekoma Slovenije, d.d., na veleprodajnem trgu lokalnega dostopa na fiksni lokaciji, na veleprodajnem trgu osrednjega dostopa na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg in na veleprodajnem trgu visokokakovostnega dostopa na fiksni lokaciji ter z domnevnimi kršitvami regulatornih odločb, izdanih s strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, z domnevno zlorabo prevladujočega položaja in sklepanja omejevalnih sporazumov v obliki oblikovanja nestroškovnih cen posameznih veleprodajnih storitev (kršitev obveznosti zagotavljanja gospodarske ponovljivosti, izvrševanje politike cenovnih škarij), z domnevnimi kršitvami obveznosti enakopravne obravnave in z domnevnim oblikovanjem nepoštenih poslovnih pogojev.

 

Telekom Slovenije, d.d., posluje v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji in bo tekom postopka dokazal, da je tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen.

Objava bo dostopna tudi na spletnih straneh družbe (www.telekom.si), in sicer za obdobje najmanj 5 let.

Uprava Telekoma Slovenije, d.d.

Datum: 03.03.2021

 

Skupina Triglav z 12-odstotnim padcem čistega dobička

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme: Zavarovalnica Triglav Datum: Torek, 2. marec 2021 Stran: 10 Vir: TUKAJ

Skupina Triglav je lani šesto leto zapored dosegla premijsko rast – njen obseg se je povečal za štiri odstotke na 1,23 milijarde evrov, izhaja iz nerevidiranih poslovnih rezultatov, objavljenih na spletni strani Ljubljanske borze. Čisti dobiček skupine okoli Zavarovalnice Triglav je medtem padel za 12 odstotkov na 73,7 milijona evrov.

Ob koncu lanskega leta je kapital Skupine Triglav znašal 870,2 milijona evrov, kar je 10 odstotkov več kot leto prej, kosmate zavarovalnotehnične rezervacije pa 3,03 milijarde evrov, kar v primerjavi z letom 2019 predstavlja petodstotno rast. "Skupina je ostala ustrezno kapitalizirana in likvidna," so zapisali v družbi. Kot so dodali, to potrjujeta tudi visoki bonitetni oceni A s strani bonitetnih agencij S&P Global Ratings in AM Best.

Po nerevidiranih podatkih je Skupina Triglav lani dosegla 90,9 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 10 odstotkov manj kot leta 2019. Čisti dobiček je znašal 73,7 milijona evrov, kar je 12 odstotkov manj kot leto prej. Ob discipliniranem prevzemanju zavarovalnih tveganj je povečala obseg poslovanja, pri tem pa skrbno upravljala stroške, so zapisali v skupini.

Neugodno stanje na finančnih trgih je, kot so dodali, povzročilo nadaljnje nižanje obrestnih prihodkov, povečali pa so se tudi odhodki zaradi dolgoročnega zagotavljanja donosov zavarovanj z vgrajeno garancijo. Množično škodno dogajanje je bilo manj ugodno kot leto prej, na rezultat pa so vplivale tudi povečane zavarovalnotehnične rezervacije zaradi aktualnih poslovnih razmer. Čista dobičkonosnost kapitala je bila 8,9-odstotna in s tem za dve odstotni točki nižja kot leto prej.

Dobiček pred obdavčitvijo skupine, ki izvira iz zavarovalnotehničnega dela poslovanja, se je lani povečal za sedem odstotkov na 76,5 milijona evrov, medtem ko se je dobiček, ki izvira iz finančnih naložb zavarovalne dejavnosti in upravljanja rezervacij, zmanjšal za 55 odstotkov na 13 milijonov evrov.

Kljub neugodnim razmeram izpolnili načrte

Kot še izhaja iz poslovnega poročila, se je zaradi ugodnega premijskega in škodnega dogajanja dobiček premoženjskih zavarovanj povečal za pet odstotkov, zdravstvenih zavarovanj pa za 46 odstotkov. Skupina je zaradi nadaljevanja okolja izredno nizkih obrestnih mer oblikovala dodatne rezervacije, kar je vplivalo na znižanje dobička življenjskih in pokojninskih zavarovanj za 85 odstotkov.

Vrednost naložbenega portfelja se je lani povečala za pet odstotkov na malenkost manj kot 3,5 milijarde evrov.

Skupina Triglav, ki je tržni vodja v regiji Adria, je lani tržni delež na slovenskem trgu povečala za 0,4 odstotne točke na 36,5 odstotka. Šesto leto zapored je dosegla premijsko rast, njen obseg pa se je v letu 2020 povečal za štiri odstotke na 1,23 milijarde evrov. »S tem je izpolnila svoje načrte kljub neugodnim razmeram padcev bruto domačega proizvoda v večini držav v regiji, upadu zavarovalnih trgov in ostri konkurenci,« so zapisali.

Premijo premoženjskih zavarovanj je skupina lani okrepila za štiri odstotke, zdravstvenih pa za 11 odstotkov, medtem ko je premija življenjskih in pokojninskih zavarovanj ostala na ravni leta prej.

Strateške usmeritve Triglava dobro zastavljene

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar je s poslovnimi rezultati zadovoljen. »Skupina Triglav je izkazala odpornost na izredno zahtevne razmere poslovanja, ohranila finančno moč in dokazala zmožnost učinkovitega prilagajanja spremembam. V letošnjem letu ostajajo finančni trgi in okrevanje gospodarstev pod vplivom še vedno neznanih razsežnosti epidemioloških razmer na globalni ravni, kar povzroča, da še naprej poslujemo v negotovem in zahtevnem poslovnem okolju,« je pojasnil.

Matična družba Zavarovalnica Triglav pa je leto 2020 sklenila z 58 milijonov evrov čistega dobička, kar je 18 odstotkov manj kot leto prej. Dobiček pred obdavčitvijo je padel za 16 odstotkov na 71,1 milijona evrov, obseg zbranih premij pa je porasel za dva odstotka na 719,3 milijona evrov.

Delničarji Zavarovalnice Triglav so lani potrdili predlog uprave in nadzornega sveta zavarovalnice, da bilančni dobiček za leto 2019 ostane nerazporejen. Dividendna politika je pri tem ostala nespremenjena, so zapisali in dodali, da bo zavarovalnica ob normalizaciji razmer v poslovnem okolju dividende lahko ponovno izplačevala.

»Lanskoletno dogajanje potrjuje, da so strateške usmeritve Triglava dobro zastavljene, da se razvijamo v začrtani smeri sodobne, inovativne in dinamične zavarovalno-finančne skupine, ki ostaja čvrsto na vodilnem mestu v Sloveniji in širše v regiji,« je objavo poslovnih rezultatov še pospremil Slapar. Strankam, delničarjem in sodelavcem se je ob tem zahvalil za zaupanje in trud, ki so ju izkazali v zahtevnem obdobju.

 

T-2 s tožbo nad Telekom Slovenije

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme: Telekom Slovenije Datum: Sreda, 3. marec 2021  Vir: TUKAJ

Družba T-2 je tožbo proti Telekomu Slovenije vložila zaradi domnevno protipravnih ravnanj slednjega pri ponujanju veleprodajnih storitev, so danes pojasnili v T-2. “S tožbo T-2 uveljavlja škodo zaradi previsokega zaračunavanja veleprodajnih storitev in posledično izgubljenega dobička zaradi nedoseganja rasti števila naročnikov,” so navedli.

V Telekomu Slovenije so v torek razkrili, da so od Okrožnega sodišča v Ljubljani prejeli tožbo T-2. Slednji zahteva plačilo navadne škode v višini 12,2 milijona evrov, plačilo izgubljenega dobička v višini 35,8 milijona evrov ter ugotovitev neobstoja terjatev 1,8 milijona evrov s pripadki. Nastalo škodo naj bi T-2 utrpel v obdobju od 1. septembra 2018 do 31. julija lani.

V T-2 so danes v sporočilu za javnost pojasnili, da s tožbo uveljavljajo škodo zaradi zlorabe prevladujočega položaja in kršenja regulatornih odločb Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). Škoda naj bi nastala zaradi previsokega zaračunavanja veleprodajnih storitev in posledično izgubljenega dobička zaradi nedoseganja rasti števila naročnikov.

Trenutna vrednost tožbenega zahtevka znaša več kot 50 milijonov evrov, a ker Telekom Slovenije s kršitvami nadaljuje, vrednost zahtevka za povračilo škode iz meseca v mesec narašča, so dodali.

"Telekom Slovenije je nekatere veleprodajne storitve obračunaval po nerazumno visokih cenah, kar je v nadzornih postopkih ugotovil tudi Akos, to pa se je pri njegovih konkurentih odrazilo v manjši rasti števila novih in izgubi potencialnih naročnikov," so zapisali v T-2.

V nasprotju s pravnim redom je Telekom Slovenije oblikoval ponudbo o dolgoročnem zakupu in svoj prevladujoč položaj zlorabil tudi z zagotavljanjem bistveno nižjih veleprodajnih cen enemu od operaterjev, ki je na trgu lahko ustrezno prilagodil tudi svoje maloprodajne cene. Na ta način mu je protipravno omogočil, da je od septembra 2018 dalje nelojalno konkuriral na trgu in posledično občutno povečal število svojih naročnikov, so prepričani v T-2.

Omenjeno podjetje je Telekom zaradi teh dejanj tudi prijavilo Agenciji za varstvo konkurence (AVK).

Omejitve pri izplačilih dividend grozijo tudi letos

Medij: DELO Avtor: Maja Grgič, Nejc Gole tema: mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 11. februar 2021 Stran: 9

Zadržanost pri izplačilu dividend

Finančna industrija Odbor za finančno stabilnost pričakuje veliko zadržanost finančnih družb pri izplačilih dividend

Finančni regulatorji so tik pred izdajo novih pravil in priporočil glede izplačil dividend v bankah, zavarovalnicah in drugih finančnih ustanovah. Novi ukrepi bodo temeljili na priporočilu odbora za finančno stabilnost, ki je zaradi velike negotovosti, povezane z okrevanjem po pandemiji, izrazil pričakovanje, da bodo finančne družbe pri odločitvah o izplačilu dividend zelo zadržane.

Med najbolj prizadetimi zaradi omejitev pri izplačilih dividend je država, pomembna lastnica v NLB, Zavarovalnici Triglav, Savi Re in prek Kada v Modri zavarovalnici. Država in Slovenski državni holding (SDH) sta lani skupaj prejela za 86 milijonov evrov dividend oziroma 60 odstotkov vseh načrtovanih. Nižje izplačilo je posledica tudi omejitev regulatorjev glede izplačil dividend. Letos v SDH načrtujejo 88 milijonov evrov prilivov iz dividend. Če za zavarovalnice in banke ne bodo veljale omejitve glede delitve dobička, bi bilo izplačilo lahko 48 milijonov evrov višje oziroma skupaj 131,5 milijona evrov.

Na Agenciji za zavarovalni nadzor zaradi podaljšanja negotovosti v zvezi s pandemijo razmišljajo o podaljšanju priporočila (po) zavarovalnicam in pokojninskim družbam za zadržanje dobičkov iz poslovanja, pravi director agencije Gorazd Čibej. Pred izdajo novih ukrepov glede izplačila dividend sta tudi Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev. Regulatorji pričakujejo zadržanost pri izplačilih dividend tudi letos.

Odbor za finančno stabilnost (OFS) - tega sestavljajo predstavniki regulatorjev bank, zavarovalnic in trga vrednostnih papirjev ter ministrstva za finance - je konec prejšnjega meseca zaradi velike negotovosti, povezane z okrevanjem, in morebitnih motenj v finančnem sistemu zaradi posledic epidemije izrazil pričakovanje, da bodo finančne družbe, torej banke, zavarovalnice in druge, pri odločitvah glede izplačila dividend zelo zadržane. OFS je finančnim regulatorjem izdal priporočilo, naj izdajo zavezujoč instrument, priporočilo ali mnenje glede izplačila dividend za leta 2019, 2020 in 2021. To priporočilo velja do 30. septembra.

Banka Slovenije tik pred izdajo nove odločitve

V Banki Slovenije bi lahko danes ali v prihodnjih dneh izdali novo odločitev glede izplačila dividend. Trenutno velja prepoved izplačila dobička iz aprila lani. Evropska centralna banka je nato konec lanskega leta odpravila prepoved izplačila dividend, še vedno pa banke poziva, naj se do septembra temu odpovedo, postavila pa je tudi nekatere pogoje za banke, ki se bodo vendarle odločile za izplačilo dobička.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je nedavno na omizju Ljubljanske borze dejal, da verjame, da bo banka letos spet začela izplačevati dividende in da bodo lastnike delnic konec leta pozitivno presenetili. Kot ga je bilo razumeti, računa, da omejitve regulatorja ne bi veljale za celotno bančno industrijo, ampak za posamične banke glede na kazalnike. Bančni system je sicer lani do novembra ustvaril 471 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je petino manj kot predlani, brez enkratnega vpliva združitve Nove KBM in Abanke pa bi bil dobiček manjši za več kot polovico.

Na AZN razmišljajo o podaljšanju ukrepa Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je marca lani pozvala vse (po) zavarovalnice in pokojninske družbe, da zaradi širjenja epidemije in nepredvidljivosti na finančnih trgih dividend iz bilančnega dobička do 1. oktobra 2020 ne izplačajo. Avgusta je AZN vse te finančne ustanove še pozvala, naj tudi po tem datumu zadržijo in ne prevzemajo nepreklicnih zavez za izplačilo dividend, dokler ne bodo izdana mnenja revizorjev k letnim poročilom. Dopustili pa so možnost izplačila dividend, če bi zavarovalnica to utemeljila regulatorju in izvedla stresne teste. Sava Re je tako za november lani sklicala skupščino, na kateri bi delničarji odločali o izplačilu dividend za leto 2019. Vendar je uprava zavarovalnice skupščino preklicala zaradi nekaterih zavarovalnih poslov na Irskem in v Združenem kraljestvu, ki bi lahko poslabšali poslovanje. Sava Re se bo do izplačila dividend opredelila ob objavi revidiranih izkazov za lani.

»Po podatkih, s katerimi razpolagamo, nobena slovenska (pozavarovalnica oziroma pokojninska družba lani ni izplačala dividend, ki bi bile vezane na njihovo poslovanje v letu 2019,« pravi Čibej.

Po njegovih besedah razmišljajo o podaljšanju priporočila za zadržanje dobičkov iz poslovanja. S tem bi AZN upošteval priporočila tako Evropskega odbora za sistemska tveganja kot nacionalnega OFS. Po sogovornikovih besedah so sicer zavarovalnice lani - glede na podatke iz devetmesečja – poslovale razmeroma dobro, jim pa tudi letos grozi več tveganj, ki bi lahko vplivala na poslovanje panoge.

ATVP pripravlja novo mnenje

Tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pripravlja novo mnenje glede izplačil dividend. Za družbe za upravljanje, upravljavce alternativnih investicijskih skladov, borznoposredniške družbe, Ljubljansko borzo in KDD trenutno velja mnenje iz aprila lani, v katerem jim ATVP svetuje posebno previdnost pri izplačilih dobičkov, tako da bodo tudi v primeru dolgotrajnejših posledic epidemije razpolagale z ustrezno višino kapitala in zagotavljale ustrezno raven likvidnosti.

Med prizadetimi tudi državni proračun

Pravila glede izplačila dividend zanimajo tudi lastnike finančnih družb. Velika delničarka je država, pomembna lastnica v NLB, Zavarovalnici Triglav, Savi Re in prek Kada v Modri zavarovalnici. Država in Slovenski državni holding (SDH) sta lani skupaj prejela za 86 milijonov evrov dividend oziroma 60 odstotkov vseh načrtovanih. Nižje izplačilo je posledica slabšega poslovanja nekaterih družb zaradi epidemije in omejitev regulatorjev glede izplačil dividend. Letos v SDH načrtujejo 88 milijonov evrov prilivov iz dividend. Če za zavarovalnice in banke ne bodo veljale omejitve glede delitve dobička, bi bilo izplačilo lahko 48 milijonov evrov višje oziroma skupaj 131,5 milijona evrov.

Janša grozi SMC tudi pri agencijah

Medij: Dnevnik AvtorAnja Hreščak, Meta Roglič  tema: AZN,ATVP, BS Datum: Petek, 13. februar 2021 Stran: 1 in 3

Premierju Janezu Janši se z združevanjem osmih javnih agencij v dve superagenciji mudi. Na zadnjem vrhu koalicije je tako predsednika parlamenta Igorja Zorčiča in SMC obtožil, da blokirata sprejem zakona, s svojim nastopom pa po oceni naših virov jasno pokazal, da ne gre za Počivalškov, temveč za Janšev zakon.

Zakonski predlog predvideva združitev osmih javnih agencij v dve superagenciji. Javne agencije za energijo, za varstvo konkurence, za komunikacijska omrežja in storitve, za civilno letalstvo, za železniški promet in za varnost prometa naj bi združili v novo agencijo za trg in potrošnike. Regulirala bi trg z energijo, elektronske komunikacije, poštne storitve, medije in avdiovizualne storitve ter vse vrste prometa; zagotavljala bi varstvo konkurence in potrošnikov. Javni agenciji za trg vrednostnih papirjev in za zavarovalni nadzor pa bi po novem postali javna agencija za finančne trge. Ta bi skrbela za celotno področje zavarovalnega nadzora in trg vrednostnih papirjev.

Premier Janez Janša na zadnjih sestankih vrha koalicije ni skoparil z napadi na SMC in grožnjami s predčasnimi volitvami, če mu koalicijski partnerji ne bodo podložni. Kot smo poročali, se je najprej znesel nad vodjo poslanske skupine SMC Janjo Sluga, prejšnji teden pa nad pravosodno ministrico Lilijano Kozlovič in predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem. Slednjega je kregal tudi zato, ker državni zbor še ni obravnaval zakona, s katerim bi osem javnih agencij, regulatorjev trga, združili v dve novi agenciji.

Predstavniki SMC so se branili, češ da postopek blokirajo drugi zakoni, ki so bili v parlamentarni postopek vloženi pred predlogom ministrstva za gospodarstvo. Zakon o združevanju agencij, ki je bil v parlamentarno proceduro vložen oktobra lani, namreč posega v kar 38 zakonov, na nekatere od teh pa so bile že prej predlagane novele. Dokler parlament ne bo obravnaval teh, zakon o agencijah ne more priti na vrsto. Po besedah nekaterih navzočih na koalicijskem vrhu sta Janšev napad na SMC in razprava na sestanku jasno pokazala, da ideja o združevanju agencij ni zrasla na zelniku gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, temveč je ta dobil usmeritve z vrha vlade, sam pa o tej tematiki bolj malo ve.

Spomnimo: po predlogu zakona bi javne agencije za energijo, za varstvo konkurence (AVK), za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), za civilno letalstvo, za železniški promet in za varnost prometa (AVP) združili v novo agencijo za trg in potrošnike. Regulirala bi trg z energijo, elektronske komunikacije, poštne storitve, medije in avdiovizualne storitve, vse vrste prometa, zagotavljala bi varstvo konkurence in še potrošnikov. Javni agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in za zavarovalni nadzor (AZN) pa bi po novem postali javna agencija za finančne trge. Ta bi skrbela za področje zavarovalnega nadzora in trg vrednostnih papirjev.

 

Banki Slovenije vrnili v preiskavah zaseženo dokumentacijo

Medij: STA Avtor: STA tema: mali delničarji, izbris v slovenskih bankah Datum: Četrtek, 11. februar 2021

Ljubljana, 11. februarja (STA) - Potem ko je Sodišče EU decembra lani odločilo, da je Slovenija z zasegom dokumentov med preiskavo v Banki Slovenije kršila načelo nedotakljivosti arhivov EU, je Banka Slovenije v sredo prejela arhivsko listinsko in elektronsko dokumentacijo, ki jo je NPU zasegel v hišni preiskavi leta 2016, je danes sporočila centralna banka.

"V Banki Slovenije preverjamo, ali je bila dokumentacija vrnjena v celoti," so še sporočili.

Sodišče EU je ugodilo tožbi Evropske komisije proti Sloveniji, vloženi aprila 2019. Komisija je Sloveniji očitala kršenje nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije julija 2016. Ker ni ustrezno sodelovala z ECB, da bi odpravila protipravne posledice te kršitve, je Slovenija kršila tudi obveznost lojalnega sodelovanja z EU.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je preiskavo izvedel zaradi suma zlorabe položaja v okviru sanacije bank konec leta 2013. Slovenska stran je ob razglasitvi sodbe poudarjala predvsem to, da je sodišče jasno zapisalo, da ne vidi ovir za zaseg dokumentov, ki niso povezani z delovanjem ECB. Zato sodba po mnenju pravosodnega ministrstva ne bi smela bistveno vplivati na konkretni nacionalni kazenski postopek glede sanacije bank. Kazenska zadeva je namreč usmerjena le v takratne nacionalne pristojnosti Banke Slovenije.

MDS: Poteza ustavnega sodišča glede bančnih izbrisov nepotreben zastoj v postopku

Medij: STA Avtor: STA tema: mali delničarji, izbris v slovenskih bankah Datum: Ponedeljek, 01. februar 2021

Poteza ustavnega sodišča, ki se je v presoji ustavnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU, je po mnenju Društva MDS "absolutno nepotreben zastoj v postopku".

Ustavno sodišče naj zastavi vprašanje, ali je z evropskim pravom skladen 26. člen slovenske ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.

"Stanje, da toliko razlaščenih vlagateljev v slovenske banke ostaja po sedmih letih na začetku poti, je v nasprotju s tem členom ustave," so zapisali v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS).

Edino vprašanje, ki bi zares moralo biti po njihovem postavljeno, bi se glasilo, ali je v skladu z evropskim pravom, če se opravi naknadna neodvisna strokovna ocena glede tega, ali so bili pri uporabi instrumentov za reševanje delničarji in upniki subjekta reševanja obravnavani slabše, kot bi bili, če bi bil zoper subjekt reševanja začet običajen insolvenčni postopek, ter se delničarje in upnike poplača glede na ugotovitve te strokovne ocene.

Ustavno sodišče se je s sklepom s 14. januarja, kar so sporočili v petek, odločilo, da se v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije z določenimi vprašanji obrne na Sodišče EU. Med drugim ga sprašuje glede izplačila odškodnin iz sredstev Banke Slovenije ter javne objave podatkov, ki so bili podlaga za izredne ukrepe. Do odločitve Sodišče EU je postopek prekinilo, Sodišču EU pa predlagalo, da odloči po hitrem postopku.

Skupina Krka lani rekordno

Medij: STA (Krog) Avtorji: STA Teme: Krka Datum: Četrtek, 28. januar 2021  Vir: TUKAJ

Skupina Krka je v letu 2020 ustvarila rekordnih 1,53 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot leto prej. Čisti dobiček se je zvišal za 17 odstotkov in je po predhodnih nerevidiranih izkazih dosegel 286,6 milijona evrov. To je najvišji čisti dobiček doslej.

Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA) skupine Krka, ki je za naložbe v dodatne zmogljivosti ter v razvoj in raziskave namenila skoraj 230 milijonov evrov, se je v primerjavi z letom 2019 povečal za 30 odstotkov na skoraj pol milijarde evrov, EBITDA marža pa je znašala 32,5 odstotka.

Matična družba Krka je lani prihodke povečala za štiri odstotke na 1,45 milijarde evrov, za prav tako štiri odstotke se je povečal njen čisti dobiček, ki je znašal 258,4 milijona evrov.

Krko bo tudi prihodnje petletno obdobje vodil Jože Colarič. Nadzorni svet ga je namreč v sredo imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja družbe tudi za obdobje 2022-2027 in mu podelil mandat za sestavo uprave za to obdobje. Preostali člani uprave bodo imenovani na seji nadzornikov novembra letos.

"Na podlagi izkazanega zaupanja bom skupaj s sodelavci nadaljeval uresničevanje zastavljenih usmeritev družbe, ki jih bomo s prenovljeno petletno strategijo v drugi polovici leta še nadgradili. Krko bomo v novem mandatu vodili po začrtani poti mednarodno uveljavljene in inovativne generične farmacevtske družbe, ki uresničuje zastavljene finančne in trajnostne cilje v dobro vseh njenih deležnikov," je poudaril Colarič.

Colarič je danes na novinarski konferenci v Novem mestu povedal, da so rast prodaje dosegli v prodajnih regijah vzhodna Evropa, jugovzhodna Evropa, zahodna Evropa in srednja Evropa. Količinsko so prodajo izdelkov okrepili za sedem odstotkov.

Po prodaji največja regija v skupini je bila s 517,2 milijona evrov in 33,8-odstotnim deležem vzhodna Evropa. Glede na leto prej se je tamkajšnja prodaja povečala za sedem odstotkov.

V Rusiji je skupina Krka lani povečala prodajo za pet odstotkov na 326,9 milijona evrov. Rast, izražena v rubljih, je znašala 17 odstotkov. V Ukrajini je bila prodaja s 86 milijonov evrov za osem odstotkov večja kot pred letom, rast pa je skupina beležila tudi na vseh preostalih trgih v regiji razen Mongolije.

Sledila je regija srednja Evropa, ki jo sestavljajo države višegrajske skupine in pribaltske države. Prodaja v vrednosti 341,5 milijona evrov je bila za odstotek večja kot leta 2019 in je v prodaji celotne skupine imela 22,3-odstotni delež. Vodilni trg v regiji je bila Poljska, kjer je skupina lani prodala za 163 milijonov evrov izdelkov oz. dva odstotka več kot leto prej. Prodajo je okrepila tudi v Latviji in Estoniji.

Regija zahodna Evropa je bila s 341,1 milijona evrov in 22,3-odstotnim deležem tretja po velikosti prodaje. Rast prodaje je bila enoodstotna. Največ je skupina prodala v Nemčiji, sledile so skandinavske države, Francija, Španija in Italija. Največje stopnje rasti je zabeležila v državah Beneluksa, v Franciji, Avstriji, Italiji, na Portugalskem in v Nemčiji.

V regiji jugovzhodna Evropa je skupina prodala za 199,4 milijona evrov izdelkov, kar je štiri odstotke več kot predlani in predstavlja 13-odstotni delež v celotni prodaji. Vodilna trga sta bila Romunija in Hrvaška. Največjo rast prodaje je beležila na manjših regijskih trgih v Albaniji, Črni gori in na Kosovu, med večjimi trgi pa v Severni Makedoniji, Bolgariji in Srbiji.

V Sloveniji je dosegla 85,1 milijona evrov prodaje, kar je osem odstotkov manj kot leta 2019 in 5,6 odstotka prodaje celotne skupine. Glavnino predstavljajo izdelki, katerih prodaja se je povečala za pet odstotkov, medtem ko so se prihodki od zdraviliško-turističnih storitev zmanjšali za četrtino. Padec prodaje v Sloveniji je Colarič pripisal ukrepom za omejitev širjenja okužb z novim koronavirusom.

Dotaknil se je tudi razvoja in raziskav ter navedel, da so po predhodnih izračunih zanju lani namenili 151,8 milijona evrov oz. skoraj desetino prodaje. Za naložbe so lani odšteli 78 milijonov evrov, od tega 61 milijonov evrov v obvladujoči družbi. Vlagali so predvsem v razvoj, okrepitev in tehnološko posodobitev proizvodnje.

Predsednik uprave je opozoril tudi na Krkino delnico, katere vrednost je lani na Ljubljanski borzi zrasla za četrtino in je konec decembra dosegla 91,40 evra. Tržna kapitalizacija pa je znašala tri milijarde evrov.

Glede načrtov je Colarič povedal, da naj bi prodaja skupine letos znašala 1,535 milijarde evrov, čisti dobiček pa 265 milijonov evrov. Za vlaganja, ki bodo namenjena predvsem povečanju in posodobitvi proizvodnih zmogljivosti in infrastrukture, nameravajo odšteti 114 milijonov evrov.

Načrtujejo tudi povečanje števila zaposlenih v Sloveniji in tujini, in sicer skupaj za dober odstotek. Vseh redno zaposlenih naj bi bilo konec leta nekaj več kot 12.000. Konec lanskega leta je imela skupina Krka nekaj manj kot 11.700 zaposlenih, od tega 46 odstotkov v tujini. Število zaposlenih so v Sloveniji lani povečali za štiri odstotke.

Sicer pa bodo poslovni rezultati odvisni tudi od širjenja okužb z novim koronavirusom in s tem povezanimi ukrepi posameznih držav ter globalnega okrevanja po koncu pandemije. "Ti dogodki in procesi so zelo nepredvidljivi in lahko na globalni ali regionalni ravni povzročijo manjšo gospodarsko rast od načrtovane, povečano brezposelnost, nadaljnjo depreciacijo nekaterih valut in manjše povpraševanje po farmacevtskih izdelkih. Seveda se lahko ti procesi obrnejo tudi v pozitivno smer," je dejal Colarič.

 

Telekom Slovenije s štirimi novimi nadzorniki

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Telekom Slovenije  Datum: Četrtek, 21. januarja 2021 Vir objave: TUKAJ

 

Skupščina Telekoma Slovenije je za člane nadzornega sveta imenovala Iztoka Černošo, Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka ter iz nadzornega sveta odpoklicala Igorja Rozmana.

Skupščina, na kateri je bilo prisotnega 77,41 odstotka kapitala z glasovalno pravico, je Rozmana, ki je bil imenovan avgusta 2019, s potrebno tričetrtinsko večino odpoklicala z današnjim dnem.

Černoša, Igličar, Kerin in Cerjak, ki so dobili med 94- in 95-odstotno podporo prisotnih delnic, bodo štiriletni mandat začeli 22. januarja letos. V prvotnem sklicu je bil za nadzornika predlagan Boštjan Koler, ki pa je odstopil od kandidature, zato je Slovenski državni holding (SDH) v nasprotnem predlogu predlagal Černošo, sicer direktorja v družbi 2TDK. Kot je razvidno iz gradiva za skupščino, je bil glavni razlog odstopa omenjenih treh članov ta, da je med člani nadzornega sveta prišlo do sporov in nezaupanja, ki jih ni bilo mogoče razrešiti med samimi člani nadzornega sveta.

Spori in nezaupanje pa se očitno ne navezujejo zgolj na tri člane, ki so odstopili. Zaradi tega je posledično prišlo do situacije, ko nadzorni svet zaradi notranjih nesoglasij ne more več izvajati primernega nadzora nad poslovanjem družbe, so zapisali. Skupščina je prav tako s potrebno tričetrtinsko večino sprejela spremembe statuta. Po novem bo devetčlanski nadzorni svet sklepčen, če bo pri sklepanju navzočih vsaj šest članov, od tega štirje predstavniki delničarjev in dva predstavnika delavcev. Ne glede na to bo lahko nadzorni svet odločal tudi brez predstavnikov delavcev, če ti ne bodo imenovani ali če bo nadzorni svet s posebnim sklepom ugotovil, da so bili predstavniki delavcev pravilno in pravočasno vabljeni na sejo, a se seje niso udeležili.

 

Država lahko dokonča prevzem Term Olimia

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Janja Intihar  Teme: Terme Olimia, mali delničarji Datum: Četrtek, 14. januar 2020 Stran: 4

Varuh konkurence po šestnajstih mesecih presodil o koncentraciji državnega lastništva v Termah Olimia Država lahko dokonča prevzem Term Olimia Agencija za varstvo konkurence je dovolila državi, da pridobi do 100-odstotni kapitalski delež v Termah Olimia. To pomeni, da bo Slovenski državni holding lahko dokončal prevzem te družbe, v kateri ima država s svojimi družbami že zdaj večinski delež. Agencija je presojala nakup delnic, ki jih je v termah imela Nova KBM. Z nakupom tega malo več kot 20-odstotnega deleža bo država svoje lastništvo povečala na 77 odstotkov. S tem bo presegla dodatni prevzemni prag in bo v skladu z Zakonom o prevzemih morala objaviti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic. 

Pogodbo o nakupu delnic, ki jih je v Termah Olimia imela Nova KBM, je v imenu države julija 2019 podpisal Slovenski državni holding (SDH), ki je bil doslej 4-odstotni lastnik term. Ostali državni lastniki so kapitalska družba, ki ima malo manj kot 25-odstotni delež, Slovenske železnice s 24-odstotnim deležem in Družba za upravljanje terjatev bank, ki ima v lasti 4 odstotke delnic. Od ostalih lastnikov ima največji, malo manj kot 6-odstotni delež družba Bioto, ki je v lasti vodilnih menedžerjev v Termah Olimia. Poleg Biota sta med delničarji, ki so lastniki več kot odstotka delnic, še družba Larix invest v posredni lasti Marjana Batagelja, in Janez Gobec, lastnik slatinskega podjetja Gobec.

Po odločbi prevzemna ponudba 

Z nakupom deleža mariborske banke so državne družbe postale lastnice malo več kot 77 odstotkov vseh delnic Term Olimia. S tem je država presegla dodatni prevzemni prag in bo v skladu z Zakonom o prevzemih morala objaviti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic. Takrat bi moralo biti končno tudi uradno znano, koliko je bil vreden posel med SDH in Novo KBM. 

Po neuradnih informacijah naj bi kupnina znašala malo več kot štiri milijone evrov oziroma približno 27 evrov za delnico. Toliko bi morala znašati tudi cena za delnico v prevzemni ponudbi. To pomeni, da bi država za dokončni prevzem Term Olimia morala plačati še približno štiri milijone evrov.

Med najbolj uspešnimi

S prevzemom Term Olimia bo država oziroma ministrstvo za gospodarstvo nekoliko bliže cilju, da pod okriljem novega turističnega holdinga združi več podjetij, ki so v 100-odstotni ali večinski državni lasti. Poleg zdravilišča iz Podčetrtka bi bili v holdingu še Thermana Laško in zreški Unitur ter Istrabenz turizem, Sava turizem, Hoteli Bernardin, Adria Ankaran in Hit. V skupini teh družb sodijo Terme Olimia med najbolj uspešne, saj so v zadnjih letih z obsežnimi naložbami temeljito posodobile in razširile svojo ponudbo ter dosegle zelo dobre poslovne rezultate. Predlani je družba imela rekordnih 25 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, lanske številke so občutno nižje, saj je bilo zdravilišče zaprto skoraj sedem mesecev. Po ocenah naj bi bili lanski prihodki za približno 30 odstotkov nižji od predlanskih.

 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.