Mediji o malih delničarjih

Telekom in Cinkarna dobčika, ki ga bosta ustvarila letos, nikoli ne bosta smela izplačati delničarjem

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 22. maj 2023 Stran: 10

Telekom in Cinkarna dobitka, ki ga bosta ustvarila letos, nife [oli ne bosta smela izplačati delni jčaijem Družbi smo vprašali, zakaj delničarjev nista prek Seoneta obvestila, da sta vzela državno pomoč, ki prepoveduje dividende 

Večina delničarjev Telekoma Slovenije in Cinkarne Celje je šele iz sklicev sej skupščin delničarjev izvedela, da dividend za lani družbi ne bosta izplačali, ker jima to prepoveduje zakon o pomoči za blaženje cen energentov. Zakaj družbi, ki sodita med najboljše borzne družbe, za katere veljajo najvišji standardi obveščanja delničarjev, teb o vplivu pomoči na dividendno politiko nista obvestili z objavo na Seonetu? Kdaj lahko delničarji družb sploh računajo na izplačilo dividende? Ponovimo, poslovodstvi Telekoma in Cinkarne sta delničarjem sporočili, da letos dividende kljub dobičku ne bo, ker je ne smejo izplačati, saj so od države vzeli pomoč za znižanje stroškov energentov. Izplačilo dobička je po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) prepovedano, prav tako nagrade poslovodstvu in tudi kupovanje lastnih delnic. Prepoved velja od uveljavitve zakona - to je od 28. februarja letos - in za celotno leto 2023. Prevedeno to pomeni, da Telekom in Cinkarna letos ne smeta izplačati bilančnega dobička za leto 2022, prav tako pa v prihodnjem letu ne bosta smela izplačati dividend za letošnji bilančni dobiček. Še več, po črki zakona dobička iz letošnjega leta sploh nikoli ne bodo smeli izplačati. To so društvu malih delničarjev MDS potrdili tudi v državni agenciji SPIRIT, ki izvaja zakon.

Telekom: Objava je v letnem poročilu. Cinkarna molči

A te pomembne informacije za delničarje, da so črpali državno pomoč in da dividend ne bo, ne Telekom ne Cinkarna nista javno objavila na Seonetu. V Telekomu so na naša vprašanja, zakaj delničarjev niso obvestili, odgovorili, da so to informacijo razkrili v letnem poročilu. To drži. V letnem poročilu najdemo dve razkritji o tem. Enoje na strani 231, kjer v točki o ugotovljenem bilančnem dobičku v pojasnilih razkrijejo, da zaradi prejema štirih milijonov evrov subvencije dobička - ugotovljenega bilančnega dobička je 40,29milijona evrov - ne smejo izplačati. Nato pa še na strani 263 v 47. točki, ki govori o dogodkih po datumu bilance. V tej piše, da so vlogo za subvencijo dali že 27. februarja. Letno poročilo je Telekom objavil 28. aprila, med prvomajskimi prazniki. V letnem poročilu beremo tudi, da »na prvo verzijo letnega poročila, na katero je revizor izdal poročilo neodvisnega revizorja dne 17.3.2023, nadzorni svet ni dal soglasja, zato seje letno poročilo v delu, ki se nanaša na predlog delitve dobička za leto, končano 31. decembra 2022, spremenilo«. V Telekomu menijo, da so delničarje o prepovedi izplačila dividende zaradi državne pomoči ustrezno in transparentno obvestili. Če bi v Telekomu (lahko) izplačali celotni bilančni dobiček, bi to pomenilo 6,16 evra bruto na delnico. Njihovo tezo smo na četrtkovi skupščini Petrola preizkusili na Dariju Južni, kije velik delničar Telekoma, sodi med bolje obveščene udeležence trga kapitala. Je videl Telekomovo objavo v letnem poročilu? »Nisem, kdo pa to bere tako natančno,« je odgovoril. Iz Cinkarne odgovorov od srede nismo dobili. Smo pa omembo prejema pomoči našli tudi v letnem poročilu celjske družbe, kije bilo objavljeno 19. aprila. Omemba pomoči je na strani 246. Višine prejete pomoči niso zapisali. Na zadnji lanski dan je Cinkarna imela 25,014 milijona evrov bilančnega dobička. Če bi (lahko) izplačali celotni bilančni dobiček, bi to pomenilo 3,1 evra bruto na delnico. Sklic seje skupščine delničarjev Cinkarne sicer vsebuje tudi predlog sklepa o pooblastilu za kupovanje lastnih delnic, ki bi veljalo od vključno 18. junija letos, 12 mesecev. Do konca letošnjega leta pa družba lastnih delnic zaradi prejete pomoči ne sme kupovati. Društvo MDS je v četrtek Cinkarni že poslalo nasprotni predlog za spremembo sklepa, iz družbe na naša vprašanja v zvezi z nakupi lastnih delnic tudi niso odgovorili.

Salomonska rešitev za lansko dividendo: zamik izplačila

Kot nam je v četrtek dejal Južna, se mu zdi sprejemljivo, da bi Telekom - kot je že predlagal MDS - dividende izplačal v začetku januarja 2024, ko se bo iztekla prepoved izplačevanja dividend za leto 2022. Enako rešitev, izplačilo dividende za lani v januarju 2024, so tudi lastnikom Cinkarne predlagali v MDS in VZMD. Da lahko o januarskem datumu za izplačilo dividende glasujejo že na letošnjih skupščinah delničarjev, so MDS potrdili na SPIRIT - tako bi se namreč izognili stroškom sklica dodatne seje skupščine. Pozor, letošnjega dobička ne bo možno izplačati nikoli Niso pa ne na Telekomu ne v Cinkarni odgovorili na vprašanje, ali bodo pomoč vrnili, da bodo lastnikom sploh lahko izplačali dobiček, ki ga bodo ustvarili letos. Zakon namreč eksplicitno prepoveduje izplačilo dobička iz leta 2023 kadarkoli - razen če prejemnik pomoči to vrne. Da zakon bere mo prav, so v pojasnilih MDS potrdili v SPIRIT.

 

Kljub rekordnemu dobičku brez dividend?

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Sreda, 26. april 2023 Stran: 4

Lanski bilančni dobiček Cinkarne Celje naj bi letos ostal nerazporejen

Kljub rekordnemu dobičku brez dividend? Dan pred odločilnim krogom pogajanj, v katerem so uprava in podjetniška sindikata sklenili dogovor o zvišanju osnovnih plač in so sindikalisti preklicali stavko, sta vodstvo in nadzorni svet Cinkarne Celje sprejela odločitev, da bosta lastnikom družbe predlagala, naj se letos odpovedo dividendam. Takšen predlog, ki je marsikoga presenetil, saj je cinkarna lani imela rekorden dobiček, naj ne bi bil povezan z napovedano stavko. 

V pojasnilu svojega predloga, ki je objavljen na spletnih straneh Ljubljanske borze, sta namreč uprava in nadzorni svet zapisala, da je družba v letu 2023 prejemnik pomoči v skladu z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Zakon določa, da mora družba, ki je uveljavila pomoč, v primeru, da v letu 2023 ali za leto 2023 izplača dobiček, kupi lastne delnice ali lastne poslovne deleže, izplača nagrade poslovodstvu za poslovno uspešnost, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta državna sredstva mora vrniti v tridesetih dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izguba državne pomoči, ki bi v enem letu znašala od pet do sedem milijonov evrov, bi za cinkarno pomenila večjo premoženjsko škodo, sta ugotovila uprava in nadzorni svet. Ko sta tehtala pravice delničarjeva eni strani in dobrobit družbe na drugi, sta ugotovila, da je pomembnejša dobrobit družbe. Izguba državnega denarja bi vplivala tudi na ekonomski položaj delničarjev. Glede na takšne razmere je nujno, sta še zapisala uprava in nadzorni svet, da si delničarji letos ne razdelijo del lanskega dobička. Če se bodo okoliščine spremenile, bosta sklicala novo sejo skupščine. 

Mali delničarji se ne strinjajo

Cinkarna Celje je lani imela 43,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 31 odstotkov več kot predlani in največ v njeni zgodovini. Uprava in nadzorni svet sta oblikovala bilančni dobiček v višini 25 milijonov evrov, ki naj, kot predlagata, ostane nerazporejen. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je že pozvalo upravo in nadzorni svet cinkarne, naj spremenita takšen sklep, ter predlagalo, da družba za dividende nameni 21,6 milijona evrov. »Argumenti uprave in nadzornega sveta ne zdržijo nobene resne finančne presoje, saj bi zaradi morebitnega vračila prejete državne pomoči po podatkih, ki veljajo za zadnji dan lanskega leta, samo na transakcijskem računu ostalo cinkarni malo več kot 38 milijonov evrov,« je povedal predsednik društva Rajko Stanković.

Društvo MDS se s predlogom o delitvi dobička ni strinjalo tudi lani, ko naj bi v cinkarni za dividende namenili 16,4 milijona evrov od skupno 25 milijonov evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bi znašala 21 evrov. Društvo je predlagalo, naj družba za dividende nameni več denarja. Na seji skupščine so delničarji z večino glasov podprli njegov predlog in cinkarna je svojim lastnikom razdelila skoraj ves predlanski bilančni dobiček, bruto dividenda na delnico je znašala 31,89 evra. Podobno kot lani se je zgodilo tudi v letih 2020 in 2021. Delničarji so na sejah skupščin vsakokrat izglasovali višjo bruto dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet. Leta 2020 so jo zvišali za malo manj kot štiri evre, leta 2021 za deset evrov.

O letošnjem poslovanju po praznikih

Cinkarna je lani ustvarila 227 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni 18-odstotno rast glede na leto 2021. Konec leta je na računih imela 45 milijonov evrov. Za letos so v družbi napovedali 11-odstotni upad prihodkov in kar 85 odstotkov nižji čisti dobiček, ki naj bi znašal 5,9 milijona evrov. Ali bo letošnje poslovanje res toliko slabše od lanskega, bo morda znano že 12. maja, ko bo cinkarna objavila poročilo o poslovanju v letošnjih prvih treh mesecih. Najkasneje 16. junija bo jasno, ali bodo delničarji res ostali brez dividend. Takrat se bodo namreč na redni letni seji zbrali lastniki družbe, med katerimi ima največji delež država.

 

Kadrovska drama v Elektru Maribor: Šteti dnevi Jožetu Hebarju?

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme:  Elektro Maribor Datum: Sobota, 25. marca 2023 VIR: TUKAJ Foto1: Igor Napast Foto 2: Sašo Bizjak

Foto1: Igor Napast

Nadzorni svet naj bi bil sredi tedna predsedniku uprave Jožetu Hebarju predlagal sporazumni odhod, sicer bi ga razrešili. Po prekinitvi seje nadzornikov naj bi bil Hebar odšel na bolniško.

V Elektru Maribor je bilo te dni naelektreno, nadzorniki, ki jim predseduje Samo Logar , so namreč v zadnjih treh dneh sestankovali kar dvakrat. Najprej so se sestali v sredo, ko po naših informacijah naj ne bi bili najbolj zadovoljni z gradivi in poročili o poslovanju. Predvsem pa so želeli razčistiti nejasnosti v povezavi z upravljanjem milijonskih terjatev do Sistemskega operaterje distribucijskega omrežja (Sodo), ki ga vodi Stanislav Vojsk, in z izplačili za uspešnost zaposlenim, ki jih je Hebarjeva uprava na skupščini delničarjev in tudi nadzornikom zanikala.

Posledično naj bi bili ti Hebarju ponudili predlog sporazumnega odhoda iz družbe, vendar ga Hebar naj ne bi bil sprejel oziroma se s tem dejstvom menda ni mogel sprijazniti. Zato naj bi bil v četrtek intenzivno lobiral v političnih krogih tudi okoli Gibanja Svoboda in SD. Do položaja prvega moža Elektra Maribor je sicer prišel s pomočjo Nove Slovenije, potem ko je kot predsednik nadzornikov Elektra razrešil dolgoletnega predsednika uprave Borisa Soviča.

Jože Hebar, predsednik uprave Elektra Maribor, ima na mizi predlog nadzornikov o sporazumnem odhodu iz družbe.  Foto 2: Sašo Bizjak

Ga je rešila bolniška?

Že danes dopoldne smo preko službe za odnose z javnostmi skušali preveriti, ali seja nadzornega sveta poteka, a nam na pisna in telefonska vprašanja tega niso mogli potrditi. Potem ko smo se po svojih virih prepričali, da je seja nadzornikov v Mariboru vendarle bila in da se je zaključila malo po 13. uri, smo popoldne prejeli še skopo pisno sporočilo: "Nadzorni svet družbe Elektro Maribor je na današnji seji obravnaval točke skladno s sprejetim dnevnim redom." Po naših informacijah se je seja nadzornikov zaključila, Hebarja pa še niso razrešili. Glede na to, da naj bi bil Hebar na bolniški, ga nadzorniki ne bi mogli razrešiti brez njegove prisotnosti, lahko bi mu samo odvzeli pooblastila za poslovodenje družbe. Morda je bil Hebar pri lobiranju okoli Svobode celo uspešen, saj naj bi se politični kadroviki razdelili v dve liniji - na eni naj bi bila minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in prvi nadzornik Elektra Maribor Logar, na drugi pa tisti, ki bi vendarle še zaupali Hebarju. Za komentar smo danes skušali priklicati tudi Hebarja, a se na naš klic ni odzval.

7,1 milijona evrov je Sodo do 8. marca plačal Elektru Maribor od 13,5 milijona evrov terjatev.

Da se Hebarju maje stolček, je bilo jasno že po zadnji skupščini delničarjev, ki je bila v začetku februarja, ko sta oba njemu naklonjena nadzornika Samo Iršič in Tomaž Orešič odstopila, še preden bi ju na predlog manjšinskih delničarjev razrešili. Na njuno mesto je Slovenski državni holding imenoval Cirila Pucka in Jureta Bočka . Oba sta mandat prevzela 8. februarja, poleg Sama Logarja je nadzornica predstavnica kapitala še Marija Šeme (zaposlena je v SDH), medtem ko zaposlene predstavljata Alan Ciglarič in Miran Arnuš .

Buren Hebarjev mandat

Za odškodnine bančnim razlaščencem bi ustanovili poseben sklad

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  izbrisani delničarji in obvezničarji v sanaciji slovenskih bank,  Datum: Sobota, 11. marec 2023 Stran: 18

Potem ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon o sodnem varstvu razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank, je Banka Slovenije predstavila nove zakonske predloge za rešitev tega vprašanja. Ti med drugim predvidevajo, da bi bila tožena stranka v odškodninskih postopkih poseben sklad. Predloge bodo v najkrajšem času posredovali ministrstvu za finance.

Ustavno sodišče razveljavilo zakon o bančnih razlaščencih

V Banki Slovenije so še pred odločitvijo ustavnega sodišča najeli skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov pod vodstvom Mira Preka, ki je zdaj pripravila predloge za rešitev razlastitev v sanaciji bank v letih 2013 in 2014. Kot je pojasnil Prek, so se zaradi dilem, kdo naj bi plačal morebitno odškodnino razlaščenim vlagateljem, da naj država v ta namen ustanovi poseben sklad, ki bo tožena stranka v odškodninskih postopkih, Banka Slovenije in država pa bosta pri tem v pravdi nastopala kot stranska udeleženca. Poudaril je, da to ne pomeni, da bo Banka Slovenije, ki je takrat vodila postopke in izdala odločbe o izrednih ukrepih, razbremenjena odgovornosti: Če bo namreč sodišče ugotovilo, da ni ravnala skrbno, bo lahko sklad zoper njo vložil regresni zahtevek za odškodnino.

Združevanje tožb

Skupina predlaga, da bi Banka Slovenije za vsako od šestih saniranih bank na spletu objavila povzetke odločb in drugih dokumentov, tožnikom pa bi bila tako, kot je predvideval že razveljavljeni zakon, na voljo tudi virtualna podatkovna soba. Oškodovani vlagatelji bodo morali tožbo vložiti najkasneje v sedmih mesecih, sklad pa bo moral nanjo odgovoriti v šestih mesecih. Skupina predlaga tudi obvezno združevanje istovrstnih tožb, sodišče pa naj bi nato izdalo skupno sodbo. »To je novost, za katero upamo, da bo prinesla koristi tudi bolj pasivnim tožnikom, saj bo sodba veljala za vse,« je dejal Prek.

S kolegi je predlagal, da bi za te postopke določili kot pristojno le eno sodišče, saj bi se s tem izognili tveganju različnih sodnih praks. Sodišče bi morali najprej presoditi, ali obstoji obveznost povrnitve škode za posamezne kvalificirane obveznosti bank. Če bo to ugotovljeno, bodo lahko tožniki v šestih mesecih terjali odškodnino vendar le do nakupne vrednosti naložbe skupaj z zamudnimi obrestmi. O višini naj bi odločale upravne enote.

Možnost izvensodne poravnave

Predlogi skupine neposredno ne predvidevajo možnosti izvensodne poravnave, za kar se zavzema precej malih pa tudi velikih razlaščenih vlagateljev. A kot je razumeti, bo lahko zakonodajalec uredil tudi možnost alternativnih oblik reševanja sodnih sporov.

V Banki Slovenije so že večkrat poudarili, da se zavzemajo za rešitve, ki bodo tudi izvedljive, kar pomeni, da bodo v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo ter tudi našo ustavo. Vodja pravne službe Jurij Žitko je opozoril, da ti nerazrešeni dvomi iz preteklosti vnašajo nezaupanje v bančnega regulatorja. »ocenjujemo, da predlog dober pripomoček državi,« je dejal Žitko. V Banki Slovenije namreč poudarjajo, da je zdaj na potezi ministrstvo za finance oziroma vlada.

V sanaciji NLB, Nove KBM, Abanke, Banke Celje, Probanke in Factor banke je bilo razlaščenih okoli 100.000 vlagateljev, ki so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. V sodnih postopkih naj bi se presojalo, koliko več bi morali dobiti, kakor če bi šla banka v stečaj.

Pomisleki malih delničarjev

V Društvu Mali delničarji Slovenije menijo, da zakona ne bi smelo pripravljati ministrstvo za finance, saj je njegov zakon ustavno sodišče razveljavilo. Kritični so tudi do tega, da bi bila Banka Slovenije stranski udeleženec v pravdi na strani države, neprimerno se jim zdi z sem obremenjvati upravne enote, predvsem pa se ne strinjajo, da bi odškodnina lahko dosegala največ nabavno ceno finančnih instrumentov.

Banka Slovenije predstavila predlog, kako bi bančni razlaščenci prišli do odškodnin

Medij: MMC RTVSLO  Avtorji: MMC RTV SLO, STA Teme:  izbrisani delničarji in obvezničarji v sanaciji slovenskih bank,  Datum: Petek , 10. marec 2023 Vir: TUKAJ

Predlog je pripravila skupina neodvisnih pravnih strokovnjakov

Razlaščeni vlagatelji v bančni sanaciji bi po predlogu skupine pravnih strokovnjakov tožbe vložili zoper sklad, ki bi ga ustanovila država. Sodišče, pristojnost katerega bi predlagalo vrhovno sodišče, bi pravde lahko združilo.

Skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov je pred dvema letoma angažirala Banka Slovenije, da bi našli rešitev za učinkovito pravno varstvo izbrisanih imetnikov delnic in podrejenih obveznic v bankah, ki jih je leta 2013 in 2014 sanirala država. Skupina je pripravila predlog zakona, ki ga bodo zdaj posredovali ministrstvu za finance, ki se bo nato odločilo, ali ga bo povzelo v pripravi zakonskega predloga.

Nekdanji sodnik na Splošnem sodišču EU-ja, specializiran za bančno pravo EU-ja, Miro Prek je na novinarski konferenci v imenu skupine povedal, da državi predlagajo ustanovitev sklada. Ustanovitveno premoženje za delovanje sklada zagotovi ustanovitelj, torej država, nadzorni svet imenuje direktorja sklada.

Kako do odškodnin?

Mali vlagatelji bi lahko pristopili k skupinskim tožbam. V vsakem primeru bi morali tožbo vložiti, nato pa bi bili lahko pasivni. Če bi sodišče v enakem primeru presodilo v korist posameznega izbrisanega imetnika, bi to veljalo za vse imetnike enakih izbrisanih kvalificiranih obveznosti banke.

Po predlogu Banke Slovenije za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, na spletni strani objavi povzetke odločb in drugih pomembnih dokumentov. Ministrstvo za finance vzpostavi virtualno podatkovno sobo. Po predlogu se vsak vstop shrani, sobo pa upravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Po predlogu razlaščenci sodbe, s katerimi zahtevajo plačilo odškodnine, vložijo zoper sklad. Če ne morejo dokazati statusa, tožijo ATVP, da sodišče ugotovi, ali so izbrisani imetniki ali ne. Tožbe vložijo sedem mesecev od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe. Sklad mora nanje odgovoriti v roku šestih mesecev.

Sodišče po prejemu odgovora na tožbe s sklepom združi vse pravde, ki se nanašajo na isto odločbo Banke Slovenije. O vseh združenih pravdah izda skupno sodbo. Po združitvi pravd ima sodišče možnost izvedbe vzorčnega postopka. Sodišče izbere po eno ali več tožb nekdanjih imetnikov in jih združi v obravnavanje v vzorčnem postopku. Sodišče lahko imenuje skupino izvedencev, da zanj izdela mnenje.

Sodišče nato izda sodbo glede utemeljenosti zahtevkov, torej ali obstoji obveznost povrnitve škode po posameznih redih kvalificiranih obveznostih. Nato morajo nekdanji imetniki v šestih mesecih od pravnomočnosti sodbe vložiti zahtevek o višini škode. O njem odloča krajevno pristojna upravna enota, pri čemer je nekdanji imetnik upravičen do povrnitve škode največ do višine vrednosti, po kateri je posamezno kvalificirano obveznost banke pridobil z obrestmi.

Če bi se v postopkih ugotovilo, da naj bi Banka Slovenije ali osebe, ki jih je pooblastila za delovanje v njenem imenu, resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, bi sklad lahko tožil Banko Slovenije. V primeru obsodbe bi mu ta

Ustavno sodišče razveljavilo zakon

Skupina pravnih strokovnjakov je predlog objavila po tem, ko je ustavno sodišče zaradi neustavnosti razveljavilo zakon, s katerim je država želela poplačilo odškodnine po izbrisih lastnine fizičnih oseb v saniranih bankah naložiti Banki Slovenije. V skupini so poleg Preka še redni profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart, profesor za finančno in ekonomsko pravo na luksemburški univerzi in član Evropskega bančnega organa Andre Prüm ter nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen.

Kot je danes povedal direktor pravnega oddelka Banke Slovenije Jurij Žitko, je ta teden objavljena sodba ustavnega sodišča pomembna, ker daje zelo koristne napotke, kako pripraviti ustavno skladen zakon. Odločba je, tako Žitko, po dveh postopkih pred ustavnim sodiščem in dveh pred Sodiščem EU-ja še zadnji korak, da se začne delo na celoviti in skladni zakonski rešitvi, k temu pa je želela svoj prispevek dati tudi Banka Slovenije.

Žitko je poudaril poudarke iz odločbe, da mora biti rešitev za nekdanje imetnike izbrisanih kvalificiranih obveznosti bank pripravljena čim prej, da morajo biti morebitna nadomestila izplačana iz javnih sredstev in da bi bila dopustna tudi rešitev, ko bi odškodnina predstavljala socialni korektiv, ki bi blažil težave za posameznike z nizkimi dohodki. Ustavni sodniki so potrdili tudi rešitve glede razkritja zaupnih podatkov v povezavi s sodnimi postopki, ki jih je vseboval razveljavljeni zakon.

"Ključni namen predloga je, da bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih. Na ta način je Banka Slovenije poskušala prispevati svoj delež k ureditvi dolgo prisotnih nerazrešenih težav, ki povzročajo motnje v delovanju finančnega sistema in glede katerih deležnikom doslej ni uspelo uporabiti sredstev učinkovitega pravnega varstva," so navedli v Banki Slovenije.

MDS predlaga izvensodno poravnavo

"Moramo jasno povedati, da če ne najdemo skupnega jezika o izvensodni poravnavi oz. poravnalni shemi, mora zakon pripravljati Ministrstvo za pravosodje in ne Ministrstvo za finance s pomočjo Banke Slovenije, saj ne more popravo neustreznega zakona za popravo krivic pripraviti tisti, ki je bil aktivni akter teh dogodkov. Če se pošalimo, je to enako, kot bi dali obsojencu za kaznivo dejanje možnost, da spreminja oz. popravi kazenski zakonik in bi lahko njegovo kaznivo dejanje postalo le prekršek," je predlog komentiral Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS), ki se je udeležil predstavitve stališč Banke Slovenije glede rešitev za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank.

MDS sicer meni, da je v predlogih Banke Slovenije kar nekaj nedoslednosti, med drugim, da odškodnina po največ nabavni ceni instrumenta krši temeljno načelo poplačila dejansko utrpljene škode in ruši finančni sistem, saj nihče več ne bo pripravljen vlagati, če bo v najboljšem primeru dobil toliko, kolikor je vložil.

Rešitev, da bi Banka Slovenije določala, kateri dokumenti so potrebni za pravdo (in je s tem dovoljen vpogled vanje), je po njihovem mnenju enaka rešitvi, kjer bi obdolženi določal, katere dele stanovanja je treba preiskati v predkazenskem postopku. Banka Slovenije ne more biti "pomočnik sodišča", saj je sporne ukrepe izvedla in je potencialno odškodninsko odgovorna, kot je ugotovilo tudi Sodišče EU-ja, so še navedli.

MDS pa je pohvalil dva predloga, in sicer da Banka Slovenije priznava tek obresti, kar do sedaj noben zakon tega ni predvidel, in prvič tudi priznava, da je možno, da je kdo od Banke Slovenije naredil napako in se bo lahko uveljavljal regresni zahtevek zoper Banko Slovenijo.

MDS je tudi poslal pobudo na ministru za finance, ministrici za pravosodje in guvernerju Banke Slovenije za iskanje kompromisne izvensodne poravnalne sheme za vse vpletene.

Ustavno sodišče pričakovano razveljavilo zakon o bančnih razlaščencih. Do koliko denarja so upravičeni?

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank v letih 2013 in 2014, sprejet v času vlade Marjana Šarca.

Z zakonom so Banki Slovenije naložili plačilo odškodnin zaradi sanacije bank. Razveljavitev je zahtevala Banka Slovenije, saj se ni strinjala z določili, da bi morala plačevati za morebitne odškodnine razlaščenih vlagateljev.

Preložitev na prihodnje vlade?

Kot za portal Spletni časopis piše Peter Jančič, “je z zakonom leva sredinska koalicija na nenavaden način popravljala krivico lastnikom okoli milijarde evrov vrednih delnic in obveznic bank, ki jim je to premoženje v času sanacije bank vlada Alenke Bratušek zaplenila brez vsake odškodnine in možnosti sodne zaščite. Po sodbi ustavnega sodišča bi zaščito na sodiščih oškodovanim in odškodnine morala zagotoviti že vlada Mira Cerarja. A je tista vlada problem “milijardnega izbrisa” ignorirala.

Ker pa bi državo lahko doletele sankcije z evropske ravni, se je odzvala Šarčeva vlada, a na način, za katerega je bilo jasno, da je namen uzakoniti tako nesmiselne rešitve, da bi zanesljivo padle na ustavnem sodišču. Namen vlade Marjana Šarca ni bil odpraviti kršitev ustave in poravnati krivico izbrisanim, cilj je bil le preložiti plačilo odškodnin na prihodnje vlade. Morebitne odškodnine zaradi napačne sanacije bank so tako naložili Banki Slovenije.” 

Pričakovana odločitev

Odškodninski odgovornosti sta Banka Slovenije in Evropska centralna banka ostro nasprotovali in takoj napovedali spore proti temu pred ustavnim sodiščem in na ravni EU. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so določila zakona v neskladju z načelom finančne neodvisnosti centralne banke, in da kršijo prepoved denarnega financiranja. “Težko si je zamisliti ustavno skladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremukoli drugemu subjektu kot pa državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen. Pri tem mora zakonodajalec paziti tudi na to, da ne bo nobeden od nekdanjih imetnikov zaradi zastaranja izgubil možnosti učinkovitega uveljavljanja te pravice, saj bi bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca za nastali položaj ustavnopravno nesprejemljivo,” je v sodbi zapisalo ustavno sodišče. 

Takšna odločitev je bila pričakovana, potem ko je Evropsko sodišče na pobudo slovenskega ustavnega sodišča septembra lani presodilo, da zakonska rešitev, po kateri bi morala Banka Slovenije iz svojih sedanjih in prihodnjih rezerv plačati odškodnine za bančne izbrise, ni skladna s pogodbo o delovanju EU in pravili evropskega sistema centralnih bank. 

Predlog Društva Malih Delničarjev Slovenije

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) sedaj predlaga izvensodno poravnavo, saj izbrisani delničarji in obvezničarji bank nimajo pravnega sredstva. V sporočilu za javnost so zapisali: “Čeprav je presoja ZPSVIKOB na ustavnem sodišču potekala kar tri leta in je ta danes sklenil svojo neslavno pot na smetišče zgodovine, pa moramo jasno izraziti ogorčenje nad nedelom Ustavnega sodišča, saj se je pri tej razveljavitvi ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, in ni vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud s strani razlaščencev, ki so jasno opozorili na tiste zakonske in ustavno sporne določbe zakona, ki so krnile njihove pravice.

To po domače pomeni, da bodo lahko te sporne določbe, čeprav so bile sprejete v obravnavo Ustavnega sodišča, a se to na koncu o njih sploh ni izreklo, znašle še v tretjem zaporednem zakonu (po ZBan-1L in ZPSVIKOB) in bodo morali razlaščenci ponoviti pot na Ustavno sodišče že tretjič.” 

Poseben zakon za izvensodno poravnavo

V Društvu MDS so nam dodatno pojasnili, da predlagajo, da v posebnem zakonu opredelijo izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno z standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 5 EUR in 27 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zakonite zamudne obresti, ki znašajo 8 % letno in se je iz tega naslova do sedaj nateklo 693 milijonov EUR na 963 milijonov glavnice.

Predlagali bi tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagajo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR to izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 90 mio EUR), za razliko pa izdajo 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi in v ta namen rabijo letno z obrestmi približno od 45 do 55 milijonov EUR.

Padel je zakon o bančnih razlaščencih

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Anže Lebunger Teme:  razlaščeni mali delničarji in obvezničarji slovenskih bank   Datum: Sreda, 8. marec 2023 Stran: 8

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o bančnih razlaščencih, saj da so določila v neskladju z načelom finančne neodvisnosti Banke Slovenije. Sodniki so ob tem opozorili na nastalo protiustavno pravno praznino, ki jo mora državni zbor čim prej zapolniti.

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank v letih 2013 in 2014. Čeprav niso vse določbe protiustavne, so ustavni sodniki zakon razveljavili v celoti, saj so ugotovili neustavnost plačevanja odškodnine s strani Banke Slovenije. »Težko si je zamisliti ustavnoskladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremu koli drugemu subjektu kot državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen,« je zapisano v sodbi.

Spomnimo, da je državni zbor zakon sprejel leta 2019, v času vlade Marjana Šarca. Pripravili so ga na ministrstvu za finance, ki ga je takrat vodil Andrej Bertoncelj. Z zakonom so hoteli zagotoviti pravno varstvo nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, ki so bile izbrisane zaradi sanacije bančnega sistema. Teh oseb se je v javnosti prijelo ime »podrejenci«, saj so imele v lasti tako imenovane podrejene obveznosti bank.

Sodniki opozorili na pravno praznino

Banka Slovenije je januarja 2020 vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona in izpostavila, da je sporen predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Ustavno sodišče je izvrševanje zakona zadržalo in se z več vprašanji obrnilo na sodišče EU. To je lansko jesen odločilo, da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke.

Ustavni sodniki so v skladu s to sodbo med drugimi izpostavili, »da ni ustavno sprejemljiva ureditev, ki posega v splošne rezerve Banke Slovenije zaradi izplačil iz naslova odškodninske odgovornosti za opravljanje funkcije, ki ne spada med njene temeljne naloge«, saj da jo »postavlja v položaj odvisnosti od političnih organov«, v katerem je potencialno izpostavljena pritiskom in pogojevanjem obnovitve svojega premoženjskega stanja.

Sodišče je izpostavilo, da po tej odločitvi obstaja v pravnem redu protiustavna pravna praznina, ki jo mora zakonodajalec v najkrajšem mogočem roku zapolniti, in da protiustavno stanje traja že nesprejemljivo dolgo. »Dolgotrajna neodzivnost države je pripeljala do ugotovitve evropskega sodišča za človekove pravice, da je Republika Slovenija nekdanjim imetnikom izbrisanih obveznosti (sodba ESČP v zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji z dne 14. septembra 2021) kršila pravico do zasebne lastnine iz 1. člena prvega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,« so zapisali.

Na ministrstvu napovedali nov zakon

Predsednik društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković je vlado in DZ pozval, naj takoj začneta iskati zunajsodno rešitev in pravičen način poplačila izbrisanih imetnikov v bankah. »Devet let in tri mesece in pol po izbrisu nimamo ne zakona ne učinkovitega pravnega sredstva,« je opozoril po razveljavitvi zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah. Z ministrstva za finance so medtem že sporočili, da bodo razveljavitev zakona preučili in na tej podlagi prednostno pristopili k pripravi novega.

Ustavno sodišče v celoti razveljavilo zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah

Medij: MMC RTV  Avtorji: G. C., M. Z. Teme:  mali delničarji, obvezničarji, izbris v slovenskih bankah Datum: Torek, 07. marec 2023 Vir: TUKAJ 

Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost plačevanja odškodnine Banke Slovenije

Ustavno sodišče je v postopku, začetem na zahtevo Banke Slovenije, razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Ustavno sodišče se je na seji 16. februarja odločilo za razveljavitev celotnega zakona, s katerim se je želelo zagotoviti pravno varstvo imetnikom podrejenega dolga in s katerim je DZ želel izpolniti odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016. Zakon je začel veljati decembra 2019, njegovo izvajanje pa je ustavno sodišče zadržalo marca 2020.

Kot so sporočili z ustavnega sodišča, niso presojali ustavnosti vseh določb zakona oz. se je izkazalo, da vse presojane določbe niso protiustavne. "Štelo pa je, da bi drugačna odločitev povzročila razcep ekonomske in pravne odgovornosti za odškodnine nekdanjim imetnikom na dva ločena subjekta, za kar ni mogoče kar domnevati, da ustreza namenu zakonodajalca," so zapisali.

Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je izpodbijani 40. člen, ki govori o izplačilu pavšalnega nadomestila in odškodnine Banke Slovenije, v neskladju z ustavnim načelom samostojnosti oz. neodvisnosti centralne banke, ki ga je ustavno sodišče razložilo v skladu z razlago tega pojma v pravu EU-ja. Na podlagi razveljavitve tega člena je sodišče razveljavilo še druge, saj je to določbo štelo za vsebinsko jedro zakona, ki osmišlja vse druge določbe.

"Izpodbijani 40. člen je na ustavno nesprejemljiv način posegal v splošne rezerve centralne banke oz. ji preprečeval njihovo samostojno oblikovanje, to pa v zvezi z naložitvijo odškodninske odgovornosti za opravljanje funkcije, ki ne spada med temeljne funkcije centralne banke. To je Banko Slovenije potencialno izpostavilo političnim pritiskom v zvezi z zagotovitvijo sredstev, potrebnih za njeno učinkovito delo," so ocenili na ustavnem sodišču.

Členi, ki opredeljujejo izplačila pavšalnih nadomestil, so v neskladju s prepovedjo denarnega financiranja, ki je del načela samostojnosti oz. neodvisnosti centralna banke iz ustave. Kot so povzeli, je zakonodajalec uvedel obveznost plačila, ki izhaja neposredno iz njegovih političnih odločitev, in ne iz načina, kako je Banka Slovenije opravljala svoje naloge. "Pavšalno nadomestilo je po svojem bistvu socialni korektiv oz. instrument socialne politike države, ki se ne sme financirati iz sredstev centralne banke," so poudarili.

Banka Slovenije medtem ni izkazala, da 10. člen, ki govori o javni objavi dokumentov, posega v s pravom EU-ja skladno razloženo ustavno pravico do poslovne skrivnosti, opredeljene v ustavi. Tudi členi, ki govorijo o virtualni podatkovni sobi, ne posegajo v ustavno pravico do varstva poslovne skrivnosti. Ta varuje informacije oziroma podatke poslovne narave, ki so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnemu tekmecu nekemu poslovnemu subjektu povzročila občutno škodo. Tega, upoštevaje predvsem močno časovno oddaljenost obdobja izbrisa kvalificiranih obveznosti, predlagateljica ni izkazala, so dodali na ustavnem sodišču.

Ustavni sodniki so odločbo za razveljavitev zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah sprejeli s sedmimi glasovi. Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju izločen, sodnik Matej Accetto, ki ustavnemu sodišču predseduje, pa je bil proti. Kot je zapisal v odklonilnem ločenem mnenju, je nasprotoval odločitvi, da se zaradi neustavnosti 40. člena razveljavi celoten zakon.

Protipravna praznina ostaja

Kot so opozorili na ustavnem sodišču, po tej odločitvi obstaja v pravnem redu protiustavna pravna praznina, ki jo mora zakonodajalec v najkrajšem mogočem roku zapolniti. "Protiustavno stanje traja že nesprejemljivo dolgo," so zapisali in dodali, da je treba nekdanjim imetnikom v najkrajšem mogočem roku dati na voljo učinkovito sodno varstvo, na kar je državo opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

"Težko si je zamisliti ustavno skladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremukoli drugemu subjektu kot državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen. Pri tem mora zakonodajalec paziti tudi na to, da ne bo nobeden od nekdanjih imetnikov zaradi zastaranja izgubil možnosti učinkovitega uveljavljanja te pravice, saj bi bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca za nastali položaj ustavnopravno nesprejemljivo," je ustavno sodišče še navedlo v danes javno objavljeni odločbi.

Z ministrstva za finance so sporočili, da bodo razveljavitev zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah preučili in na tej podlagi prednostno pristopili k pripravi novega zakona. "Že v času odločanja o ustavnosti zakona smo pristopili k dodelavi procesnih rešitev, ki bodo omogočile učinkovit postopek sodnega varstva," so zapisali. "Za sam postopek sodnega varstva ocenjujemo kot pomembno, da je ustavno sodišče pripoznalo ustavno skladnost določb 10. člena, ki omogočajo razkritje podatkov, pomembnih za učinkovito sodno varstvo, zlasti informacij v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive," so sporočili z ministrstva.

Banka Slovenije: Predlog zakonske rešitve bo znan v prihodnjih dneh

"Današnja sodba nam omogoča, da nadaljujemo aktivnostmi za celovito in s pravnim redom usklajeno naslavljanje problematike, ki smo jih v Banki Slovenije začeli konec leta 2020. Neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, ki smo jo angažirali z namenom priprave predloga za celovito rešitev problematike, je pripravila predlog zakonske rešitve, ki bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih," so zapisali na Banki Slovenije.

"Ustavno sodišče potrjuje naše stališče, da je izpodbijani zakon v nasprotju s pravom EU-ja in slovensko ustavo. Izpodbijani zakon ne upošteva načela samostojnosti in neodvisnosti centralne banke ter prepovedi monetarnega financiranja," so povzeli.

Da bi se po izbrisih v bankah leta 2013 oz. 2014 vendarle uredilo učinkovito pravno varstvo izbrisanim imenikom delnic in podrejenih obveznic bank, je Banka Slovenije jeseni 2020 angažirala skupino strokovnjakov, da na podlagi razumevanja razmer na ožjem strokovnem področju in z vidika delovanja državnega sistema pripravi nabor predlogov za celovito ureditev odprtih vprašanj, so spomnili.

Skupina je v maju 2021 objavljenem poročilu izpostavila, da objektivna odgovornost Banke Slovenije, kot jo predvideva sedaj razveljavljeni zakon, zaradi neodvisnosti centralnih bank ni ključ do rešitve problematike, da pa se zdi pravno dovolj sprejemljiva, transparentna, dosledna in učinkovita rešitev povrnitvena shema, financirana iz proračuna. Skupina je v drugi fazi svojega delovanja pripravila predlog zakonske rešitve, ki je skladna z evropskim pravnim redom in ustavno ureditvijo Slovenije, so zapisali.

Ustavno sodišče se je obrnilo tudi na Sodišče EU-ja

DZ je sicer zakon potrdil oktobra 2019, po vetu državnega sveta mu je zeleno luč znova prižgal novembra 2019 in s tem izpolnil odločbo ustavnega sodišča, da je leta 2013 izbrisanim imetnikom obveznosti v bankah treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo. Zakon je Banki Slovenije med drugim naložil plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe. Banka Slovenije je januarja 2020 vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona in poudarila, da je sporen predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke.

Ustavno sodišče je izvrševanje zakona zadržalo in se z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU-ja. To je lansko jesen odločilo, da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Poudarilo je, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov le, če je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode zgolj zaradi nizkih prihodkov izbrisanih imetnikov in odpovedi drugim pravnim sredstvom ter da za ta namen ne sme čezmerno posegati v svoje rezerve.

Ogorčeni mali delničarji

Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković je po odločitvi ustavnega sodišča vlado in DZ pozval, naj takoj začneta iskati izvensodno rešitev in pravičen način poplačila izbrisanih imetnikov v bankah. "Devet let in 3,5 meseca po izbrisu nimamo ne zakona ne učinkovitega pravnega sredstva," je opozoril.

V MDS-ju predlagajo, naj se naredi novo cenitev in plača ugotovljeno razliko: "Če želimo pošteno poplačilo, naj država skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko," so zapisali v sporočilu za javnost ter opomnili, da banke, ki jih je država morala sanirati, niso šle v stečaj in da je bila podrejena obveznica posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga te devet let in 3,5 meseca ne vračajo. "Če fizične ali pravne osebe ne bi vračale najetih kreditov, bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi," so prepričani v MDS-ju, kjer so ogorčeni, ker se je sodišče ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, ni pa vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud razlaščencev: "Sporne določbe se bodo znašle še v tretjem zakonu in razlaščenci bodo morali še tretjič na ustavno sodišče."

Kot so povzeli, je sporna določba, ki državi nalaga intervencijo v bran ravnanju Banke Slovenije in s tem v prid izbrisom, namen zakona pa je bil pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani. Nerazumna je tudi določba o ničelni obrestni meri, kar pomeni, da bi razlaščenci ob visoki inflaciji dobili izbrisano glavnico še dodatno razvrednoteno, so poudarili.

Po njihovem tudi ne drži razlog ustavnega sodišča za nepriznanje stranske udeležbe, da pobudniki, ki uveljavljajo položaj stranskega udeleženca, ne sodelujejo v sodnih postopkih, ki so bili prekinjeni. Obrazložitev, da bo sodišče posebej odločalo o pobudi Janeza Žagarja in drugih, pa se jim zdi irelevantna, saj dejansko do odločanja o argumentih v pobudi ne bo prišlo, ker je zakon že razveljavljen in so pobudniki izgubili pravni interes.

Pohvalili so ločeno pritrdilno mnenje sodnika Rajka Kneza, ki je opozoril, da se je ustavno sodišče ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev, ki tako že deseto leto nimajo sodnega varstva. Opozoril je tudi na negativno revizijsko poročilo računskega sodišče, ki je decembra 2020 ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri upravičevanju ukrepa izbrisa delnic in obveznic neuspešna, so Knezovo mnenje povzeli v MDS-ju.

V podržavljenih bankah, NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki, je bilo ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013 in v začetku leta 2014 izbrisanih za 963,2 milijona evrov obveznosti. V MDS-ju so lansko jesen izračunali, da se je medtem nateklo za več kot 600 milijonov evrov obresti.

Ustavno sodišče razveljavilo zakon o bančnih razlaščencih

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme: razlaščeni delničarji in obvezničarji slovenskih bank Datum: Torek, 07. marec 2023 Vir: TUKAJ

Ustavni sodniki so odločitev sprejeli s sedmimi glasovi proti enemu, ugotavljajo pa, da ima izpodbijana ureditev več ustavnopravno nesprejemljivih učinkov.

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank v letih 2013 in 2014. Razveljavitev je zahtevala Banka Slovenije, saj se ni strinjala z določili, da bi morala plačevati za morebitne odškodnine razlaščenih vlagateljev.

Bančni razlaščenci po devetih letih rešitev vidijo v poravnavi

Ustavno sodišče je ugotovilo, da so določila zakona v neskladju z načelom finančne neodvisnosti centralne banke, in še, da kršijo prepoved denarnega financiranja. »Težko si je zamisliti ustavno skladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremukoli drugemu subjektu kot pa državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen. Pri tem mora zakonodajalec paziti tudi na to, da ne bo nobeden od nekdanjih imetnikov zaradi zastaranja izgubil možnosti učinkovitega uveljavljanja te pravice, saj bi bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca za nastali položaj ustavnopravno nesprejemljivo,« je v sodbi zapisalo ustavno sodišče.

Ker po tej odločitvi obstaja v pravnem redu protiustavna pravna praznina, ki jo mora zakonodajalec v najkrajšem mogočem roku zapolniti. Sodišče je spomnilo, da je to zakonodajalcu naložilo že leta 2016.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval predsednik Matej Accetto, Špelca Mežnar in Rajko Knez sta dala pritrdilni ločeni mnenji. Rok Čeferin se je iz odločanja izločil.

 

Pričakovana odločitev

Takšna odločitev je bila pričakovana, potem ko je Evropsko sodišče je na pobudo slovenskega ustavnega sodišča septembra lani presodilo, da zakonska rešitev, po kateri bi morala BS iz svojih sedanjih in prihodnjih rezerv plačati odškodnine za bančne izbrise, ni skladna s pogodbo o delovanju EU in pravili evropskega sistema centralnih bank.

Pobudo za ustavno presojo omenjenega zakona, ki naj bi razlaščenim vlagateljem prinesel možnost za vlaganje odškodninskih tožb, je vložila Banka Slovenije. Trdila je namreč, da je zakon sporen predvsem v luči monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke, saj bi ob morebitni ugotovitvi neupravičenosti razlastitev bančnih vlagateljev morala odškodnine pokriti iz svojih obstoječih in bodočih dobičkov.

 

Razkritje dokumentov ni sporno

Ustavno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijana ureditev več ustavnopravno nesprejemljivih učinkov na neodvisnost BS. Med drugim ji onemogoča oblikovanje rezerv in jo postavlja v odvisen položaj od političnih organov. Neustavno je tudi predvideno izplačilo pavšalnega nadomestila za socialno šibkejše vlagatelje. BS je izpodbijala tudi določbe, ki predvidevajo javno objavo dokumentov, povezanih s sanacijo bank, vendar to po mnenju ustavnih sodnikov ni neustavno.

Kot je znano, je Banka Slovenije v postopku sanacije bank razlastila okoli 100.000 lastnikov delnic in podrejenih obveznic bank, ki so tako skupaj izgubili 960 milijonov evrov.

 

Mali vlagatelji nezadovoljni

V Društvu mali delničarji Slovenije ogorčeno ugotavljajo, da miniva že deseto leto od razlastitev, ne da bi oškodovanci imeli na voljo pravno sredstvo. Pri tem so izpostavili ločeno mnenje ustavnega sodnika Rajka Kneza, ki da je kot edini opozoril, da se je ustavno sodišče v tej odločitvi ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev.

V društvu so tudi nezadovoljni, da ustavno sodišče ostalim pobudnikom ustane presoje zakona ni priznalo položaja stranskega udeleženca, saj se po današnji odločitvi o njihovih pobudah ne bo več odločalo. »To pa pomeni, da so vse procesne dileme ostale odprte in bo novi zakon ponovno izpodbijana pred ustavnim sodiščem, saga pa se bo nadaljevala,« opozarjajo mali vlagatelji.

Podobno kritičen je tudi razlaščeni mali vlagatelj Tadej Kotnik, ki opozarja, da je ustavno sodišče zakon razveljavilo izključno s sklicevanjem na kršitve pravic BS. Tudi on kot svetlo izjemo izpostavlja mnenje  Rajka Kneza, ki je z več vidikov izpostavil, da je bistvo te zadeve kljub vsemu izbris vlagateljev bank, in da ima zato »grenak priokus« pri tej odločitvi, ki se z tem sploh nič ne ukvarja.

 

Odziv Banke Slovenije in MF

V Banki Slovenije ugotavljajo, da odločba pritrjuje njihovim stališčem, in sicer da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. »Današnja sodba nam omogoča, da nadaljujemo z aktivnostmi za celovito in s pravnim redom usklajeno naslavljanje problematike, ki smo jih v Banki Slovenije začeli konec leta 2020. Neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, ki smo jo angažirali z namenom priprave predloga za celovito rešitev problematike, tako že pripravila predlog zakonske rešitve, ki bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih. Skupina bo svoj predlog javnosti predstavila v prihodnjih dneh,« pojasnjujejo.

Na ministrstvu za finance bodo sodbo še podrobneje preučili in na tej podlagi pa prednostno pristopili k pripravi novega zakona, ki bo urejal postopek sodnega in izvensodnega varstva razlaščenih vlagateljev. Za sam postopek sodnega varstva pa ocenjujejo kot pomembno, da je ustavno sodišče pripoznalo ustavno skladnost določb, ki omogočajo razkritje podatkov, pomembnih za učinkovito sodno varstvo, zlasti informacij v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive.

 

Društvo MDS poziva k takojšnji rešitvi za izbrisane imetnike v bankah

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 07. marec 2023 

Ljubljana, 07. marca (STA) - Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je vlado in DZ pozval, naj takoj začneta iskati izvensodno rešitev in pravičen način poplačila izbrisanih imetnikov v bankah. "Devet let in 3,5 meseca po izbrisu nimamo ne zakona ne učinkovitega pravnega sredstva," je opozoril po razveljavitvi zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) predlagajo, naj se naredi novo cenitev in plača ugotovljeno razliko: "Če želimo pošteno poplačilo, naj država skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Spomnili so, da banke, ki jih je država morala sanirati, niso šle v stečaj in da je bila podrejena obveznica posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga te devet let in 3,5 meseca ne vračajo. "Če fizične ali pravne osebe ne bi vračale najetih kreditov, bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi," so prepričani v MDS.

Ustavno sodišče je danes sporočilo, da je razveljavilo zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. V Društvu MDS so ogorčeni, ker se je sodišče ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, ni pa vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud razlaščencev: "Sporne določbe se bodo znašle še v tretjem zakonu in razlaščenci bodo morali še tretjič na ustavno sodišče."

Kot so povzeli, je sporna določba, ki državi nalaga intervencijo v bran ravnanju Banke Slovenije in s tem v prid izbrisom, namen zakona pa je bil pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani. Nerazumna je tudi določba o ničelni obrestni meri, kar pomeni, da bi razlaščenci ob visoki inflaciji dobili izbrisano glavnico še dodatno razvrednoteno, so poudarili.

Po njihovem tudi ne drži razlog ustavnega sodišča za nepriznanje stranske udeležbe, da pobudniki, ki uveljavljajo položaj stranskega udeleženca, ne sodelujejo v sodnih postopkih, ki so bili prekinjeni. Obrazložitev, da bo sodišče posebej odločalo o pobudi Janeza Žagarja in drugih, pa se jim zdi irelevantna, saj dejansko do odločanja o argumentih v pobudi ne bo prišlo, ker je zakon že razveljavljen in so pobudniki izgubili pravni interes.

Pohvalili so ločeno pritrdilno mnenje sodnika Rajka Kneza, ki je opozoril, da se je ustavno sodišče ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev, ki tako že deseto leto nimajo sodnega varstva. Opozoril je tudi na negativno revizijsko poročilo računskega sodišče, ki je decembra 2020 ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri upravičevanju ukrepa izbrisa delnic in obveznic neuspešna, so Knezovo mnenje povzeli v Društvu MDS.

Ustavno sodišče je jeseni 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva. Zakon, ki bi ga zagotavljal, bi se moral uveljaviti do sredine maja 2017. DZ ga je sprejel konec leta 2019, a ga je ustavno sodišče naprej zadržalo, sedaj pa razveljavilo.

V podržavljenih bankah, NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki, je bilo ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013 in v začetku leta 2014 izbrisanih za 963,2 milijona evrov obveznosti. V Društvu MDS so lansko jesen izračunali, da se je medtem nateklo za več kot 600 milijonov evrov obresti.

 

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.