Mediji o malih delničarjih

Prodaja Juba se je uradno začela

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: Jub, mali delničarji, ZGD-1 Datum: Petek, 30. april 2021 Vir: TUKAJ

Prodaja Juba, najstarejšega slovenskega proizvajalca zidnih barv, se je začela, smo izvedeli neuradno. Po mnenju poznavalcev se bo v boju za Jub pomerilo več snubcev, transakcija pa bi lahko presegla 100 milijonov evrov.

Poleg ameriške multinacionalke PPG, ki je že pred dvema letoma potrkala na vrata Jubovih delničarjev, bi v boj za nakup Juba lahko vstopilo več večjih oziroma manjših igralcev iz premazniškega sveta, tako iz Evrope kot iz drugih delov sveta, ugibajo bolje obveščeni. Med potencialnimi interesenti se omenjata japonski premaznik Nippon Paint in avstrijski proizvajalec ometov STO, morda se bo v boj za nakup vključil tudi nizozemski proizvajalec barv in premazov Akzo Nobel.

»Vsekakor lahko v igri za prevzem pričakujemo več kot dva tekmeca,« nam je povedalo več poznavalcev. Ameriški PPG, največji svetovni proizvajalec avtomobilskih lakov, se je pred leti sicer že neuspešno potegoval za nakup domžalskega Heliosa, ki je od leta 2016 v rokah japonske multinacionalke Kansai Paint.

Prodajalci že tipajo teren pri potencialnih snubcih

Prodajni postopek za Jub je po naših informacijah stekel že pred nekaj tedni. Prvi korak je bilo vabilo potencialnim investitorjem k sodelovanju v prodajnem postopku (t.i. prodajni teaser), s katerim so prodajalci oziroma v njihovem imenu NLB kot finančni svetovalec preverili interes pri morebitnih snubcih. Zdaj sledi drugi korak – tistim potencialnim interesentom, ki se bodo odzvali na »teaser«, bodo prodajalci poslali informacijski memorandum s podrobnejšimi podatki o poslovanju družbe. To naj bi se zgodilo kmalu, smo izvedeli. V tretji fazi finančni svetovalec običajno pozove snubce k oddaji nezavezujočih ponudb. Ta faza bi bila v primeru Juba lahko končana do konca prvega polletja, menijo naši viri.

V Jubu začetka prodajnega postopka ne komentirajo, slišati pa je, da naj bi si želeli strateškega kupca, ki bo obdržal tovarno in njenih skoraj 800 zaposlenih. Glavno besedo pri prodaji bodo imeli seveda delničarji Juba. Glavni, več kot 87-odstotni lastnik Juba, je družba pooblaščenka DP Jub, v kateri so večinoma vodilni in zaposleni v Jubu. Med pomembnejšimi lastniki sta tudi zakonca Štefan in Zlatka Hoyer. Štefan Hoyer je dolgoletni predsednik uprave Juba, ki je leta 2012 prepustil krmilo družbe svojemu nasledniku Sašu Kokalju.

Lastniki Juba so se za prodajo odločili pred slabima dvema letoma, takrat so podpisali tudi delničarski sporazum o skupni prodaji družbe. Po naših neuradnih informacijah, ki jih pri upravi družbe nismo mogli preveriti, so v delničarskem sporazumu med drugimi pogoji menda določili tudi najnižjo ceno, pod katero delnic ne nameravajo prodajati. Neuradno pa je slišati, da bo prevzem Juba, če bo do njega prišlo, brez dvoma eden večjih v letošnjem letu. Po mnenju poznavalcev bi se prevzemna cena lahko gibala vse tja do sto milijonov evrov.

Jub naj bi bil za potencialne prevzemnike zanimiva tarča predvsem zaradi močnega deleža na trgu nekdanje Jugoslavije, slišati je, da je dobro posloval tudi v času epidemije covida-19.

Več...

SDS prispevala kandidate za nove nadzornike Luke Koper

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: Luka Koper, mali delničarji, ZGD-1 Datum: Petek, 30. april 2021 Vir: TUKAJ

Kadrovski vrtiljak v slovenskem gospodarstvu se nadaljuje. Zdaj je na vrsti Luka Koper, kjer bodo junija volili nove nadzornike. Med kandidati so: Franci Matoz, Nevenka Črešnar Pergar, Nevenka Kržan, Boštjan Aver, Martin Mlakar, Andrej Valentinčič in Božidar Godnjavec.

Luka Koper je strateška naložba države. To pomeni, da bo država v njej še dolgo časa večinski lastnik, ključno vlogo pri kadrovanju v njen nadzorni svet in upravo pa imajo stranke vladne koalicije, ki jo trenutno vodi SDS. Kot lahko razberemo iz odgovorov kandidatov za nove nadzornike, o katerih je v četrtek prvi pisal portal necenzurirano.si, bo pomembno vlogo pri iskanju novih nadzornikov imel Slovenski državni holding, ki bedi nad milijardnim državnim premoženjem.

Neuradno smo izvedeli, da je kandidatov za nadzornike Luke Koper več kot šest, kdo so preostala imena, še preverjamo. Nadzorni svet Luke Koper ima devet članov, med katerimi jih pet imenuje država. Do prvega julija, ko jim poteče mandat, bodo te položaje zasedali Uroš Ilić, Andraž Lipolt, Rado Antolović, Milan Jelenc in Barbara Nose. Končno besedo o novih nadzornikih bodo seveda imeli delničarji Luke na junijski skupščini; ker je država večinski lastnik Luke, pa bo tudi pri glasovanju na skupščini imel daleč največjo težo SDH.

Nekdanja Kučanova sekretarka potrdila kandidaturo

»Prijavila sem se na poziv nominacijske komisije Slovenskega državnega holdinga in opravila zaslišanje ter na javni poziv nominacijske komisije nadzornega sveta Luke Koper, ne vem pa, v kateri fazi je postopek kandidature,« nam je včeraj potrdila Nevenka Črešnar Pergar. Nekdanja generalna sekretarka vlade Janeza Drnovška in generalna sekretarka Foruma 21 v zadnjih letih svetuje pri nakupih, prevzemih, združitvah podjetij in razvoju nepremičninskih projektov.

Kandidaturo nam je potrdil tudi Boštjan Aver, nekdanji predsednik uprave Vzajemne, ki ga je h kandidaturi povabil SDH, kjer je, tako kot Črešnar-Pergerjeva, akreditiran za nadzornika. Aver se je sicer v preteklosti že dvakrat neuspešno potegoval za nadzornika v Luki Koper in leta 2017 tudi za mesto člana uprave za finance. Od leta 2008 do 2011 je bil predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe, bil je tudi član nadzornega sveta Juteksa, trenutno pa je predsednik nadzornega sveta komunalnega podjetja Marjetica Koper in direktor Komunalnega podjetja Logatec. Ob njegovem imenovanju za nadzornika Marjetice so se pojavili očitki, da gre za navzkrižje interesov, saj da direktor enega komunalnega podjetja ne more biti nadzornik v drugem komunalnem podjetju, vendar je Aver te očitke zavrnil kot neutemeljene. Aver zanika, da bi bil član politične stranke, neuradno pa je slišati, da naj bi bil dober prijatelj Blaža Košoroka, državnega sekretarja za ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec. Z ministrstvom za infrastrukturo je Aver sodeloval tudi poslovno; ministrstvo ga je najelo za finančni nadzor nad zapiranjem rudnika Trbovlje-Hrastnik, in sicer za čas od leta 2012 do leta 2020, nam je povedal sogovornik.

Mlakar je član SDS

»Luka Koper je velik sistem in sam imam izkušnje z vodenjem velikih sistemov. Bil sem tudi nadzornik v več družbah…« nam je povedal pomočnik poslovodstva Pošte Slovenija in član SDS Martin Mlakar. V preteklosti je bil nadzornik v Casinoju Maribor, leta 2012 pa ga je druga Janševa vlada imenovala v nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije. Trenutno je član nadzornega sveta EPPS (Elektronsko pismo Pošte Slovenija), ki je hčerinska družba Pošte Slovenija.

Na povabilo SDH se je odzvala tudi Nevenka Kržan, dolgoletna partnerica in vodja področja poslovnega svetovanja v revizijski družbi KPMG Slovenija. V najožjem izboru kandidatov za nove nadzornike Luke pa je po neuradnih informacijah tudi dolgoletni odvetnik Janeza Janše Franci Matoz. Matoza je SDH avgusta lani imenoval tudi v nadzorni svet Slovenskih železnic, kjer opravlja funkcijo namestnika predsednika.

Med kandidati za nadzornika sta še podpredsednik sveta SMC Andrej Valentinčič  in Božidar Godnjavec - Valentinčič je vodja trženja v Kleti Brda in ga je vlada lani imenovala v nadzorni svet Elesa. Slednjega sicer vodi predsednik uprave SDH Janez Žlak, ki sodi v krog stranke SDS. Godnjavca pa je vlada decembra lani imenovala v upravni odbor zavoda za blagovne rezerve.

Več...

Vložene tožbe zoper nekdanjo upravo Petrola

Medij: DELO Avtor: Maja Grgič tema: mali delničarji, dividende Datum: Petek, 23. april 2021 Stran: 10

Skupščina družbe Očitki o osem milijonskem oškodovanju - Na delnico 22 evrov bruto dividende

Uprava Petrola je zoper prejšnjo upravo družbe pod vodstvom Tomaža Berločnika včeraj na pristojno sodišče vložila odškodninske tožbe. Očita ji oškodovanje družbe v višini osmih milijonov evrov. Berločnik oškodovanje zanika, kar bodo po njegovih besedah dokazali tudi na sodišču.

Delničarje je o vloženi tožbi na skupščini včeraj obvestila predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič. Skupščina je namreč decembra lani upravi naložila, naj izvede nadaljnje aktivnosti glede posebne revizije poslov nekdanje uprave, v kateri sta poleg Berločnika sedela še Igor Stebernak in Rok Vodnik. Revizija je namreč ugotovila osem spornih poslov nekdanje uprave. Drobne Popovičeva je povedala, da so strokovnjaki pri štirih ugotovili smotrnost za vložitev odškodninskih tožb, saj so izračunali za osem milijonov evrov škode, za katero solidarno odgovarjajo vsi trije člani nekdanje uprave. Gre za posle pri ustanovitvi in dokapitalizaciji družb Mbills in Abciti ter izgradnjo nekaterih bencinskih servisov v Srbiji in BiH. Na to se je odzval Tomaž Berločnik, ki je dejal, da so vse projekte vodili skrbno in strokovno, kar so potrdili tudi revizorji, ki niso zahtevali nobenih popravkov vrednosti. Opozoril je, da jih odvetniška pisarna glede poslov ni ne poklicala ne nič vprašala. »Očitno se je iskalo dlako v jajcu, glede na to, da smo družbo pustili v odličnem stanju,« je dodal. Da ni bilo nič narobe, bodo po njegovih besedah dokazali na sodišču. Glede stroškov postopka je Drobne Popovičeva pojasnila, da je sama revizija stala okoli 200.000 evrov, od tega družbo 127.000 evrov. Odvetniške stroške so ocenili na slabih 70.000 evrov, pri tem pa je treba računati še 6000 evrov sodne takse in 20.000 evrov za morebitne izvedence. Družba ima sicer sklenjeno zavarovanje za odškodninsko odgovornost menedžerjev.

Enaka dividenda kot lani

Petrol bo po sklepu skupščine delničarjem razdelil večino oziroma 45,2 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, kar znese 22 evrov bruto na delnico, so na skupščini sklenili lastniki družbe. Gre za enako višino dividende kot lani. Drobne Popovičeva je lastnikom povedala, da je družba v pandemiji poslovala bolje, kot je bilo predvideno. Po njenih besedah jim je z diverzifikacijo in optimizacijo poslovanja uspelo omiliti negativne posledice zdravstvene krize. Družba je lani ustvarila 3,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov manj kot leto prej. Toliko nižji je bil tudi čisti dobiček, ki je dosegel 72 milijonov evrov. Razmerje med neto dolgom in dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je bilo dva. Za letos Petrol ostaja pri ambicioznem načrtu, da bo dosegel 104 milijone evrov čistega dobička. Vendar je Drobne Popovičeva opozorila, da še vedno ostaja velika negotovost glede obvladovanja pandemije, če ne bo ustrezne precepljenosti in odprave omejitev za omejevanje širjenja virusa. Če to ne bo izpolnjeno, bodo letošnje poslovne načrte prevetrili. Predstavila je tudi novo strategijo družbe do leta 2025, ki predvideva, da se bo EBITDA povzpel na 336 milijonov evrov, čisti dobiček na 180 milijonov evrov, razmerje med neto dolgom in EBTDA naj ne bi padlo pod ena. Naložbe naj bi dosegle 698 milijonov evrov.

Zadovoljni delničarji

»Izredno sem zadovoljen s tem, kar je Petrol naredil v letu 2020. S tem izkazom moramo biti zadovoljni,« je dejal eden večjih delničarjev družbe Dari Južna, ki je bil še decembra kritičen do previsokih stroškov družbe. Južna verjame, da bo tudi načrt za letos dosežen.

Več...

Neuradno: znani novi kandidati za nadzornike Zavarovalnice Triglav

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: Zavarovalnica Triglav, mali delničarji, ZGD-1 Datum: Sreda, 21. april 2021 Vir: TUKAJ

Za nove nadzornike Zavarovalnice Triglav naj bi bili po naših neuradnih informacijah predlagani Tomaž Benčina, Jure Valjavec, Andrej Andoljšek, Branko Bračko in Peter Kavčič.

Delničarji Zavarovalnice Triglav, ki jo vodi Andrej Slapar, bodo v kratkem odločali tudi o petih novih nadzornikih. Konec junija namreč poteče mandat štirim nadzornikom, in sicer predsedniku nadzornega sveta Andreju Andoljšku, namestniku predsednika Milanu Tomaževiču, Američanu Mariu Gobbu in Žigi Škerjancu. Nataša Damjanovič je junija lani odstopila iz nadzornega sveta in je doslej ni nihče nadomestil.

Kdo so kandidati za nove nadzornike?

Peter Kavčič je nekdanji član nadzornega sveta NKBM, kasneje je bil zunanji svetovalec uprave NKBM in njenega lastnika, ameriškega sklada Apollo Global Management. Od lani je tudi član nadzornega sveta Mladinske knjige Založba. Kavčič naj bi bil kandidat SDS. »Postopkov, v katere sem povabljen in nominiran, ne komentiram do trenutka, dokler to ne potrdijo lastniki,« nam je dejal včeraj.

Tomaž Benčina, ki naj bi bil kandidat iz kvote SMC, je nekdanji dolgoletni direktor Cinkarne Celje, lani je mesto prepustil svojemu nasledniku Alešu Skoku. Benčina nam je potrdil, da je kandidiral za nadzornika zavarovalnice. »Dal sem soglasje za kandidaturo za nadzornika zavarovalnice Triglav in prestal proceduro nominacijskega odbora nadzornega sveta in Slovenskega državnega holdinga.«

Jure Valjavec je direktor telekomunikacijskega podjetja T2 in naj bi bil kandidat iz kvote NSi.

Branko Bračko, sicer član SDS, je član uprave Uniorja. Bračko, ki je sicer tudi akreditiran za nadzornika pri Slovenskem državnem holdingu, nam je kandidaturo potrdil: »Bil sem med kandidati za nadzornika, ali sem predlagan tudi v ožji izbor, pa ne vem,« nam je povedal danes. Branko Bračko je bil sicer lani izvoljen tudi za novega nadzornika Petrola, vendar je odstopil, še preden je začel svoj mandat v naftnem trgovcu.

Andrej Andoljšek je aktualni predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav.

 

Več...

Med nadzorniki Save Re tudi SDS-ov kandidat

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: Sava Re, mali delničarji, ZGD-1 Datum: Petek, 16. april 2021 Stran: 5 Vir: TUKAJ

V vladajoči koaliciji se nadaljujejo priprave na prevzeme položajev v domačem gospodarstvu. Ena od tarč koalicije je tudi zavarovalniška skupina Sava Re, v kateri si bosta, če se bodo s tem strinjali tudi ostali delničarji, dve nadzorniški mesti razdelili stranki NSi in SDS.

V Savi Re sredi julija letos potečejo mandati trem od štirih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu. To so predstavnica Slovenskega državnega holdinga Mateja Lovšin Herič, Keith W. Morris in direktor časopisne družbe Delo Andrej Kren. Medtem ko je Keith W. Morris predlagan za ponoven štiriletni mandat, sta za nova nadzornika predlagana kandidata Matej Gomboši in Klemen Babnik.

Gomboši močno povezan z Janševim kabinetom

Matej Gomboši med poznavalci velja za kandidata, ki je močno povezan s kabinetom predsednika vlade Janezom Janšo. Leta 2010 je kot kandidat SDS-a postal župan Beltincev, sicer pa je njegova poslovna pot močno povezana z računalništvom in informatiko. Je doktor znanosti s področja računalništva in informatike. Leta 2016 se je zaposlil na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs) kot vodja službe za razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov. Svojo delovno pot je začel leta 1998 kot IT asistent in kasneje kot višji IT raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Med njegove vodstvene izkušnje sodi tudi funkcija namestnika direktorja za IKT v Elektro Slovenija, d.o.o., kjer je bil zadolžen za vodenje in koordinacijo pomembnejših večdivizijskih projektov. Ima tudi vodstvene izkušnje s področja lokalne samouprave in mednarodne izkušnje iz Sveta Evrope. Med letoma 2011 in 2016 je opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta Razvojne Agencije Sinergija. Matej Gomboši bi po izvolitvi na skupščini funkcijo člana nadzornega sveta Save Re opravljal prvi mandat.

Babnik je Vrtovčev vodja kabineta

Klemen Babnik je vodja kabineta ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca (NSi). Že lani ga je vlada imenovana v nadzorni svet Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), postal je tudi nadzornik Istrabenza. Je univerzitetni diplomirani pravnik. Svojo karierno pot je začel na sodišču ter nadaljeval v državni upravi. Dodatno se je izobraževal tudi na področju korporativnega upravljanja na univerzi Harvard v ZDA. Od leta 2014 si je nabiral izkušnje na različnih vodstvenih mestih znotraj državne uprave. Klemen Babnik bi po izvolitvi na skupščini funkcijo člana nadzornega sveta Save Re opravljal prvi mandat, lahko razberemo iz sklica skupščine.

Delničarji Save Re bodo na skupščini 25. maja znova lahko odločali o delitvi dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da se delničarjem izplača dividenda 0,85 evra bruto na delnico.

Več...

US bo presojalo ustavnost zakona o varstvu izbrisanih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Medij: Dnevnik Avtor: Igor Dernovšek tema: izbrisani mali delničarji, obveznice Datum: Ponedeljek, 12. aprila 2021 Vir: TUKAJ

Ustavno sodišče je začelo postopek za oceno ustavnosti več določb zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Čeprav pobudniki, nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank, še niso izčrpali vseh pravnih sredstev, pa so okoliščine tega primera po oceni ustavnega sodišča izjemne.

Ustavno sodišče je nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank priznalo pravni interes in začelo postopek za oceno ustavnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Pobudniki izpodbijajo določbe zakona, ki urejajo omejitev sodnega varstva le na ugotavljanje odškodninske odgovornosti Banke Slovenije (BS) ter temu ustrezno ločitev pravd iz prej začetih enotnih postopkov. Prav tako izpodbijajo pogoje in postopek za izplačilo pavšalnega nadomestila, omejitev višine odškodnine ter njeno obrestovanje, kakor tudi izključno pristojnost okrožnega sodišča v Mariboru ter nadzor in prekrškovno odgovornost v zvezi z obveznostjo, da se zaupni dokumenti iz virtualne podatkovne sobe uporabijo izključno za namen poteka odškodninskih postopkov.

Na ustavnem sodišču ugotavljajo, da izpodbijane zakonske določbe na pravni položaj pobudnikov sicer ne učinkujejo neposredno, in da se pobuda lahko vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev, pa so po njegovi oceni okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki namreč e dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. »Zaradi izbrisa lahko odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni«, so zapisali.

Za dolgotrajnost postopkov je kriv zakonodajalec

Na ustavnem sodišču pojasnjujejo, da v zvezi s problematiko izbrisa že dlje časa potekajo različni postopki na ustavnem in na drugih sodiščih, k njihovi dolgotrajnosti pa je po njihovi oceni bistveno pripomogel tudi zakonodajalec, ki je najprej protiustavno uredil nadomestno (odškodninsko) sodno varstvo upravičencev iz kvalificiranih obveznosti. Zakonodajalec je z odpravo protiustavnosti zamujal več kot dve leti in pol, od maja 2017 do decembra 2019, ko je bil uveljavljen ZPSVIKOB. Po sprejemu tega zakona pa je ustavno sodišče marca lani ugodilo predlogu Banke Slovenije za zadržanje izvrševanja zakona do končne odločitve o njeni zahtevi za oceno ustavnosti in s tem znova prekinilo odškodninske postopke nekdanjih imetnikov zoper Banko Slovenije.

Ker mora pri odločanju o sprejemu pobud upoštevati tako potek časa od izbrisa, kakor tudi močan širši javni interes za čimprejšnjo rešitev vprašanja ustavnosti zakona, ki ureja pravice in obveznosti večjega števila prizadetih oseb, ustavno sodišče ocenjuje, da bi napotitev pobudnikov na formalno in materialno izčrpanje sodnega varstva pomenila ogrožanje človekovih pravic. Zato je po njihovem mnenju treba v tej zadevi odstopiti od običajne zahteve po izčrpanju pravnih sredstev, »ki bi v okoliščinah primera zanje delovala pretrdo«. Ustavno sodišče je pobudnikom priznalo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb in jih prejelo v obravnavo tudi zato, ker gre za pomembna ustavnopravna vprašanja, so še pojasnili.

Mali delničarji z mešanimi občutki

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) imajo nad odločitvijo ustavnega sodišča mešane občutke. »Veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne, razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013. Tako razlaščenci še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar priznava tudi ustavno sodišče,« so zapisali v MDS, in opozorili, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Slovenije, ki so vlagali v pokojninske družbe, zavarovalnice...

Ob tem pa se, kot pravijo v Društvu MDS, ne morejo znebiti občutka, da ustavno sodišče dela s »figo v žepu«, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti omenjenih določb.

V Društvu MDS tudi še vedno ne razumejo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani BS, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na državo. »S tem so preprečili načelo enakosti orožij pred sodiščem, kar naj bi bilo eno o temeljnih načel pravne države. Če že pa bi morala Republika Slovenija, ki je z izbrisi tudi sama utrpela škodo, kot intervenient nastopati kvečjemu na strani razlaščencev in ne na strani razlastitelja,« menijo v Društvu MDS.

BS aktivirala skupino pravnih strokovnjakov

Medtem ko ustavno sodišče v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije čaka na odgovore Sodišča EU in je do takrat postopek prekinilo, je Banka Slovenije za iskanje rešitve, s katero bi se zagotovilo sodno varstvo po izbrisih v bankah, oktobra lani aktivirala skupino pravnih strokovnjakov.

»Ideja je, da skupina neodvisnih, uglednih strokovnjakov na podlagi svojega poglobljenega razumevanja ne samo razmer na ožjem strokovnem področju, ampak tudi z vidika delovanja celotne družbe, v nekaj mesecih pripravi rešitev, ki bo skladna z veljavno pravno ureditvijo v Sloveniji in EU,« je takrat povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Skupina sedaj počasi zaključuje svoje delo.

US zavrgel pobudo o javni objavi tožnikov

Ob tem je ustavno sodišče zavrglo pobudo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank za začetek postopka za oceno ustavnosti desetega odstavka 25. člena ZPSVIKOB. Po tem odstavku mora sodišče v osmih dneh po vložitvi tožbe na svoji spletni strani javno objaviti podatke o tožnikih, ki vlagajo tožbo v skladu s tem členom. Po pojasnilih ustavnega sodišča deseti odstavek 25. člena zapoveduje javno objavo podatkov o tožnikih le za tožnike, ki dejansko vložijo tožbo na podlagi tega člena zakona, ki je bil uveljavljen 19. decembra 2019. Pobudniki pa so vložili odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije na podlagi 350.a člena zakona o bančništvu in po drugih pravnih podlagah zoper poslovne banke v letih 2016 in 2017, torej še pred uveljavitvijo te določbe.

 

Zakonskih določb, ki urejajo posege v človekove oziroma ustavno varovane pravice, se po mnenju ustavnega sodišča praviloma ne sme razlagati ekstenzivno, glede na to pa omenjeni deseti odstavek 25. člena zakona »sploh ne posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnikov«.

 

Več...

Analiza: kaj je koronsko leto 2020 pomenilo za dividende slovenskih borznih družb

Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8  

Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.

Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.

Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?

»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.

Je korona zarezala v dividende? Ne povsod

Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.

V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.

Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.

Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?

Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.

Posebna kategorija: banka in zavarovalnici

Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.

Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.

NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.

Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.

Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.

Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?

Več...

Delničarji Krke si letos lahko obetajo višjo dividendo

Medij: Dnevnik Avtor: STA tema: Krka, mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 8. april 2021 Vir: TUKAJ

Nadzorni svet in uprava Krke sta v sredo na seji nadzornikov oblikovala predlog o izplačilu dividend, o katerem bodo delničarji odločali na skupščini 8. julija. Predlagana dividenda znaša pet evrov bruto, kar je 17,6 odstotka več kot lani.

Bilančni dobiček Krke za leto 2020 znaša 337,5 milijona evrov. Če bodo delničarji podprli predlog glede višine dividend, bo družba za njihovo izplačilo skupaj namenila 156,1 milijona evrov, kar je največ doslej. Po predlogu naj bi za druge rezerve iz dobička namenili 90,7 milijona evrov, prav toliko pa prenesli v naslednje leto.

Krka je 2020 sicer sklenila z rekordnimi poslovnimi rezultati. Na ravni skupine je ustvarila 288,9 milijona evrov čistega dobička, EBITDA je znašal skoraj pol milijarde evrov, prihodki pa so nanesli 1,53 milijarde evrov. Prihodki matične družbe so dosegli 1,45 milijarde evrov, čisti dobiček pa 258,4 milijona evrov.

Za naložbe je skupina Krka lani namenila 76,6 milijona evrov, od tega 61,3 milijona evrov v obvladujoči družbi. Vlagali so predvsem v razvoj, povečanje in tehnološko posodobitev proizvodnje, v zagotavljanje kakovosti in v lastne proizvodno-distribucijske centre po svetu. Zaradi vpliva epidemije covida-19 na investicijsko dejavnost, predvsem gradbeno, je bilo naložb manj od predvidenih, kar pa po navedbah družbe ne bo vplivalo na izvedbo strateških usmeritev na tem področju.

»Poslovni rezultati preteklega leta kažejo, da smo v Krki dobro pripravljeni, da se lahko s pomočjo poslovnega modela vertikalne integracije zelo hitro prilagodimo spremenjenim in zahtevnim okoliščinam poslovanja,« so sredi prejšnjega meseca ob objavi lanskih nerevidiranih poslovnih rezultatov zapisali v Krki, ki bo letno poročilo objavila sredi aprila.

Več...

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Medij: Delo  Avtorji: K.L.  Teme:  dividende, mali delničarji Datum: Sreda, 24. marec 2021 Stran: 9

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Skupščine delničarjev

Družbe ljubljanske borze vlagateljem obljubljajo tudi več kot sedemodstotne dividendne donose Borzne družbe ljubljanske borze so pred epidemijo prinašale kar opazen dividendni donos. Že lani pa finančne družbe niso izplačale dividend zaradi omejitev regulatorjev. Podaljšanje epidemije bo tudi letos vplivalo na nižja izplačila dobičkov, a vseeno podatki kažejo, da bodo dividende kar lepo polepšale donose vlagateljev v Ljubljani.

 

Razdelitev bilančnega dobička in izplačilo dividend sta že predlagala Petrol in Salus. Petrol delničarjem, med katerimi je 22.000 malih vlagateljev, predlaga izplačilo enake dividende kot lani, pa čeprav mu je zaradi epidemije čisti dobiček upadel za tretjino. Vlagateljem bo tako razdelil okoli dve tretjini lanskega čistega dobička skupine oziroma 22 evrov bruto na delnico. To vlagateljem pri zdajšnji ceni prinaša okoli šestodstotni dividendni donos. Salus, za katerim je rekordno leto, bo na skupščini prihodnji mesec predlagal, da se za dividende porabi nekaj več kot polovica lanskega dobička, natančneje 5,7 milijona evrov. Delničarji bi tako dobili 55 evrov na delnico, pri čemer so 25 evrov že prejeli.

 

Salus namreč skoraj tradicionalno izplačuje tudi vmesno dividendo. Delničarjem, ob upoštevanju že izplačanega zneska, dividenda prinaša 5,6-odstotni donos pri zdajšnjem tečaju.

 

Skoraj zanesljivo bo rekordne dividende vlagateljem predlagala tudi novomeška Krka, ki je z naskokom največja delniška družba v Sloveniji z okoli 46.000 malimi delničarji. Predlog delitve bilančnega dobička bo dolenjski farmacevt razkril čez slabe tri tedne. V skladu z njegovo dividendno politiko se za dividende nameni najmanj polovica dobička preteklega leta. Ob lanskem rekordnem dosežku bi to pomenilo okoli 4,70 evra dividende na delnico. A lani je Krka delničarjem namenila nekaj večji delež, povsem mogoče je, da jih bo s podobno odločitvijo razveselila tudi letos. Že delitev polovice lanskega dobička pa delničarjem ob zdajšnji ceni prinaša petodstotni donos.

 

Omejitve regulatorjev

V kar nekaj borznih družbah izplačilo dividend kroji epidemija. Najbolj izpostavljene so finančne ustanove Zavarovalnica Triglav, Sava Re in NLB, ki so morale lani zadržati izplačevanje dividend po navodilih regulatorjev. Ti izplačilo dividend za zdaj omejujejo tudi letos, saj še niso znane vse posledice epidemije. Nepredvideni dogodki pa bi lahko vplivali na finančno stabilnost poslovanja. A povsem brez dividend delničarji letos skoraj gotovo ne bodo ostali. NLB, ki je lani skupaj z učinkom prevzema Komercijalne. Ob tem pa NLB poskuša pridobiti dovoljenje za izplačilo dodanih 67 milijonov evrov (dodatne tri evre na delnico) v drugi polovici leta. Že odobreno izplačilo delničarjem prinaša 2,4-odstotni donos. NLB je sicer napovedala, da bo povprečno izplačilo dividend v prihodnjih treh letih preseglo sto milijonov evrov.

Tudi zavarovalnice so omejene in izplačilo ne sme biti večje od povprečja izplačanih dividend v treh letih pred epidemijo, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, povezani s kapitalsko ustreznostjo in likvidnostjo.

Za Zavarovalnico Triglav to pomeni, da lahko izplača največ 2,50 evra na delnico. Delničarji bi bili s tem zadovoljni, saj je to enako izplačilo kot v letih pred epidemijo in pri zdajšnji ceni delnic prinaša skoraj osemodstotni dividendni donos. Omejitev glede na pretekla izplačila omogoča Zavarovalnici Triglav razdelitev kar 77 odstotkov lanskega dobička. Znova opozarjamo, da mora upoštevati še druge regulatorne omejitve.

Bolj omejena je zavarovalna skupina Sava, ki se je v zadnjih letih s prevzemi opazno razširila in prevzemom delno tudi prilagodila dividendno politiko. Sava Re pa je omejena z največ 0,85 evra dividende na delnico, kar delničarjem ponuja 3,6-odstotni dividendni donos. Za dividende lahko razdeli le okoli četrtino lanskega dobička, ki so ga sicer polepšali enkratni dogodki.

Še težje je predvideti, koliko bodo vlagateljem ponudili Cinkarna Celje, Luka Koper in Telekom Slovenije.

Uprava Luke Koper je že lani predlagala zadržanje izplačila dividend, a so delničarji nato izglasovali izplačilo 1,07 evra na delnico. Koprskemu upravljavcu pristanišča je dobiček lani upadel za petino, vseeno pa je družba verjetno sposobna ohraniti enako izplačilo dividend kot lani. To bi namreč pomenilo, da bo za dividende porabljena polovica lanskega dobička. Delničarjem to prinaša 5,4-odstotni dividendni donos.

 

Usihanje dividend Telekoma

Nekoliko manjša kot lani pa bo verjetno dividenda Cinkarne Celje, ki ji je lani dobiček upadel za šestino. Če bo Cinkarna izplačala enak delež dobička kot lani, bo dividenda znašala okoli 15 evrov, lani je sicer izplačala 17 evrov dividende. A že nižje izplačilo delničarjem daje več kot sedemodstotni dividendni donos.

Največja uganka je Telekom Slovenije, ki je lani delničarjem izplačal 3,50 evra dividende na delnico. Povsem sveža uprava bo predlog predvidoma pripravila do 6. aprila, ko je predvidena objava sklica skupščine. Če bo Telekom ohranil lansko višino dividende, bo razdelil kar 83 odstotkov lanskega dobička. Takšno izplačilo bi delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos pri zdajšnji ceni delnic. A cena delnic verjetno pomeni, da vlagatelji pričakujejo skromnejše izplačilo. Spomnimo, leta 2018 je Telekom vlagateljem izplačal 14,30 evra na delnico, kar je bilo takrat bistveno več od dobička preteklega leta.

Predlagana dividenda Petrola prinaša šestodstotni dividendni donos. Zaradi omejitev regulatorjev bodo dividende NLB bistveno nižje od ciljev uprave. 46.000 delničarjev Krke bo o dividendi glasovalo v prvi polovici julija. Vodilne družbe na ljubljanski borzi delničarjem prinašajo solidne donose.

 

Več...

Predlagana dividenda za delničarje družbe Petrol d.d., Ljubljana za leto 2020 v višini 22,00 EUR bruto na delnico

Medij: SEONET Avtorji: Petrol, d.d. Teme:  Petrol, d.d. , mali delničarji Datum: Petek, 19. marec 2021 Vir: TUKAJ

Ljubljana, 18. marec 2021 - Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, je na današnji 59. seji obravnaval in potrdil revidirano Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2020.

Dividenda za leto 2020 je predlagana v enaki višini kot za leto 2019. Pri tem so bile upoštevane potrebne investicije, prosti denarni tok, zadolženost družbe, razvojni načrti, višina zadržanih dobičkov preteklih let, ustrezno razmerje neto finančni dolg / EBITDA  in likvidnostna situacija.

Upoštevaje sprejeto dividendno politiko, s ciljem zasledovanja stabilnih donosov za lastnike in dobrim finančnim stanjem družbe, bosta nadzorni svet in uprava predlagala Skupščini delničarjev družbe Petrol d.d., Ljubljana, izplačilo dividende za leto 2020 v višini 22,00 EUR bruto na delnico oziroma v skupnem znesku 45.222.716,00 EUR.

Sašo Berger
predsednik nadzornega sveta

Nada Drobne Popović
predsednica uprave

Več...

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.