Mediji o malih delničarjih

Delničarjem Telekoma 4,50 evra bruto dividende na delnico

Medij: Delo  Avtorji: STA (G.R.)  Teme:  Telekom Slovenije, mali delničarji Datum: Sobota , 19. junij 2021 Stran: 17

Delničarjem Telekoma 4,50 evra bruto dividende na delnico Skupščina Delničarji so zapolnil vrzeli v nadzornem svetu družbe Delničarji Telekoma Slovenije bodo za lani prejeli 4,50 evra bruto dividende na delnico, je včeraj sklenila skupščina družbe. Delničarji so s tem podprli nasprotni predlog SDH, vodstvo družbe je sicer predlagalo izplačilo štirih evrov bruto na delnico. Skupščina je izvolila tudi dva nova člana nadzornega sveta, Karlo Pinter in Jurija Toplaka.

 

Delničarji so sklenili, da se bo od bilančnega dobička za leto 2020 v višini slabih 35 milijonov evrov za izplačilo dividend namenilo 29,3 milijona evrov, preostanek pa se bo prenesel v prihodnje leto. Lani je dividenda znašala 3,50 evra bruto na delnico. V SDH, ki ima v Telekomu 4,25-odstotni lastniški delež, upravlja pa tudi 62,54-odstotni delež države, so višjo dividendo utemeljili z navedbo, da je finančno stanje družbe stabilno, izplačilo dividend pa omogoča nemoteno poslovanje in razvoj družbe. Nasprotni predlog v zvezi z dividendo je podalo tudi društvo Mali delničarji Slovenije, ki je predlagalo pet evrov bruto dividende.

 

Kadrovske zadeve

Skupščina Telekoma je odločala tudi o dveh članih oziroma članicah nadzornega sveta. Sedemindvajsetega aprila je namreč mandat potekel nadzornicama Barbari Kurner Čad in Barbari Gorjup. Tudi v tem primeru so delničarji prikimali nasprotnemu predlogu SDH, da se za nadzornico imenuje Karlo Pinter, sicer generalno direktorico direktorata za notranji trg na gospodarskem ministrstvu. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je medtem predlagal, da skupščina še en mandat podeli nadzornici Kurner Čadovi. V skladu s predlogom nadzornega sveta, ki so ga delničarji potrdili, pa bo novi nadzornik Telekoma tudi Jurij Toplak. Ne nazadnje je skupščina odločala tudi o pooblastilu upravi za pridobivanje lastnih delnic. Medtem ko sta uprava in nadzorni svet predlagala, da se upravo pooblasti za pridobivanje lastnih delnic do višine deset odstotkov osnovnega kapitala, so delničarji v skladu z nasprotnim predlogom SDH sklenili, da skupni delež vseh pridobljenih lastnih delnic ne sme preseči pet odstotkov osnovnega kapitala. Prav tako se po predlogu SDH veljavnost pooblastila skrajša s 36 na 12 mesecev.

 

Kako posluje Telekom

Predsednik uprave družbe Cvetko Sršen je glede poslovanja poudaril, da je skupina Telekom Slovenije finančno stabilna. Spomnil je na vplive pandemije covida-19, o lanskem letu je dejal, da je bilo »leto izrednih okoliščin«. Med drugim je opozoril na komercialno lansiranje omrežja 5G, širjenje optičnega omrežja, na katero je priključenih več kot 400.000 gospodinjstev, ter nemoteno zagotavljanje telekomunikacijskih storitev in kibernetske varnosti v obdobju izjemno povečanih obremenitev omrežja.

Dotaknil se je tudi postopka prodaje družbe TS Media, ki se je maja končal brez izbire kupca. Kot je pojasnil, informacij o tem, koliko ponudb in v kakšni višini je Telekom Slovenije za to družbo dobil, ne more razkriti, saj so poslovna skrivnost. »TS Media ima tržni potencial in naredili bomo vse, da ga uresničimo,« je poudaril Sršen.

Mali delničarji skupščini Telekoma Slovenije predlagajo višjo dividendo

Medij: STA Avtor: STA tema: mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 20. maja 2021

Ljubljana, 20. maja (STA) - Društvo Mali delničarji Slovenije želi, da se delničarjem Telekoma Slovenije za leto 2020 izplačajo višje dividende, kot jih predlaga vodstvo podjetja. Po predlogu društva bi dividenda znašala pet evrov bruto na delnico, kar je evro več od predloga uprave in nadzornega sveta.

Uprava in nadzorni svet Telekoma Slovenija skupščini predlagata, da se od 34,98 milijona evrov lanskega bilančnega dobička za izplačilo dividend nameni 26,02 milijona evrov oz. štiri evre bruto na delnico. To bi bilo 50 centov več kot lani, ko je dividenda znašala 3,50 evra.

V Društvu Mali delničarji Slovenije pa so vložili nasprotni predlog, v skladu s katerim bi se za izplačilo dividend namenilo 32,53 milijona evrov oz. pet evrov bruto na delnico. Prav tako želijo, da se rok za izplačilo dividend skrajša za 21 dni, na 13. julij, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Telekoma Slovenije.

Kot so v društvu zapisali v utemeljitvi, likvidnost družbe takšno izplačilo to dopušča, "kar dokazuje tudi več ustavitev prodaj podjetij v letošnjem in lanskem letu". Pred kratkim je namreč Telekom ustavil prodajo družbe TS Media, novembra lani pa prodajo podjetja Ipko na Kosovem.

Medtem je oktobra lani Telekom za pet milijonov evrov prodal Planet TV in odpisal dolgove in dana posojila, delničarji pa so s plačilom izgubljene arbitraže v Švici in preteklimi vlaganji v to podjetje od njegove ustanovitve do prodaje izgubili med 70 in 80 milijonov evrov, so še izpostavili.

Skupščina Telekoma Slovenije bo 18. junija v Ljubljani. Delničarji se bodo na njej tudi seznanili s potekom mandata članicama nadzornega sveta družbe Barbari Kürner Čad in Barbari Gorjup. Obema predstavnicama kapitala se je štiriletni mandat iztekel 27. aprila. Medtem ko je Kürner Čadova predlagana za nov štiriletni mandat, ki začne teči z dnem skupščine, pa je namesto Gorjupove za člana nadzornega sveta predlagan Jurij Toplak.

Skupščina bo odločala tudi o podelitvi razrešnice članom uprave in članom nadzornega sveta za delo v lanskem poslovnem letu ter o pooblastilu upravi družbe, ki jo vodi Cvetko Sršen, za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic.

Ping pong v Luki Koper?

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 13. maja 2021 Vir: TUKAJ

Vse kaže, da bodo kandidati za nove nadzornike Luke Koper znani šele »tik pred zdajci«, torej tik pred junijsko skupščino koprske skupine. Tako je sklepati iz današnjega sklica skupščine Luke Koper, na katerega uprava Dimitrija Zadela in nadzorni svet na veliko presenečenje nista uvrstila predloga o imenovanju novih nadzornikov koprske skupine. Kot smo že poročali, je med kandidati za nove nadzornike tudi dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz.

V Luki Koper prvega julija letos potečejo mandati petim od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu. To so aktualni predsednik NS Uroš Ilič, namestnik predsednika Lipolt Andraž in člani Rado Antolovič, Jelenc Milan in Barbara Nose. Zadnji čas, da lastniki imenujejo nove nadzornike, je zato prihajajoča junijska skupščina družbe. Ta je sklicana za 29. junija, je razvidno iz današnje objave sklica skupščine na Ajpesu. Torej le nekaj dni predtem, ko aktualnim predstavnikom kapitala v NS potečejo mandati.

Zakaj uprava Dimitrija Zadela na skupščino ni uvrstila kandidatov za nadzornike?

Čeprav se z volilnim predlogom za nove nadzornike milo rečeno mudi, pa uprava Dimitrija Zadela in NS pod taktirko Uroša Iliča na dnevni red skupščine nista uvrstila kandidatov za nove nadzornike. Kot so v luki pojasnili v dodatni obrazložitvi na Ajpesu, so se zato odločili iz dveh razlogov; prvi je, da nominacijski postopek za nove nadzornike v času sklica skupščine še ni končan, hkrati pa s sklicem skupščine ni bilo mogoče odlašati zaradi poravnave v zadevi TTI, je zapisano v obrazložitvi.

Spomnimo: Luka je leta 2009 pod vodstvom Roberta Časarja kupila desetodstotni delež v slovaškem holdingu TTI. Zanj je odštela 25,8 milijona evrov, po razrešitvi Časarjeve ekipe pa je izredna revizija ta posel uvrstila med sporne, češ da so za delež odšteli veliko preveč. Uprava Luke pod vodstvom Gregorja Veselka je na tej podlagi vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi in nadzornikom, od slednjih je zahtevala 19 milijonov evrov. Kot kaže, je zdaj Luka Koper z nekdanjimi nadzorniki dosegla poravnavo, o kateri bodo odločali tudi na junijski skupščini. Natančneje; uprava Luke Koper prosi delničarje za soglasje, da z nekdanjimi osmimi nadzorniki družbe sklene poravnavo. Po tem predlogu bodo Marjan Bezjak, Orjana Ban, Boris Bradač, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel plačali Luki Koper slabih 250.000 evrov.

Kdo so kandidati za nove nadzornike?

Kot pravijo poznavalci, so primeri, da volilni predlog ni uvrščen na dnevni red skupščine, v zgodovini slovenskega korporativnega upravljanja zelo redki. Nekateri se zato sprašujejo tudi, ali sta uprava in nadzorni svet s tem vrgla žogico državi, naj se ne skriva za kandidati, s katerimi želi vladajoča koalicija Janeza Janše prevetriti nadzorni svet družbe. Kot smo že poročali, je kandidate zanje predlagala tudi SDS. Med kandidati za nadzornike so: dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz, pomočnik poslovodstva Pošte Slovenija in član SDS Martin Mlakar, nekdanja Kučanova sekretarka Nevenka Črešnar Pergar, nekdanji predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver, dolgoletna partnerica in vodja področja poslovnega svetovanja v revizijski družbi KPMG Slovenija Nevenka Kržan, podpredsednik sveta SMC Andrej Valentinčič in Božidar Godnjavec. Valentinčič je vodja trženja v Kleti Brda in ga je vlada lani imenovala v nadzorni svet Elesa. Slednjega sicer vodi predsednik uprave SDH Janez Žlak, ki sodi v krog stranke SDS. Godnjavca pa je vlada decembra lani imenovala v upravni odbor zavoda za blagovne rezerve.

Bosta 29. 6. dve skupščini Luke Koper?

Čeprav uprava in nadzorni svet predloga kandidatov za nove nadzornike koprskega pristanišča nista uvrstila na dnevni red skupščine, pa to ne pomeni, da delničarji o tem ne bodo glasovali. Vsak delničar, ki ima več kot petino kapitala družbe, ima namreč možnost zahtevati razširitev dnevnega reda skupščine s točko o imenovanju novih nadzornikov in jih tudi predlagati. Ker je država večinski lastnik Luke, bo daleč največjo težo pri glasovanju imel Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Janez Žlak. SDH pa ima pomembno vlogo tudi pri iskanju novih nadzornikov koprskega pristanišča, o čemer smo v Dnevniku že poročali. Kar nekaj od prej omenjenih kandidatov je namreč za Dnevnik potrdilo, da so bili h kandidaturi pozvani s strani SDH.

Po drugem scenariju, ki sta ga predvidela uprava in nadzorni svet Luke Koper pa bosta 29. junija potekali dve skupščini Luke Koper, je še razvidno iz objave na Ajpesu. Uprava in nadzorni svet Luke Koper sta v sklicu skupščine namreč napovedala tudi, da bo Luka Koper takoj po zaključku nominacijskega postopka sklicala še en skupščino, ki bo volilna in bo potekala na isti dan, torej 29. junija, in sicer neposredno po prvi skupščini.

 

Bančne razlaščence bi reševali s povrnitveno shemo

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Vanja Tekavec Teme:  mali delničarji, obvezničarji, sanacija bančnega sistema  Datum: Sreda, 05. maj 2021 Stran: 5

 

Vzpostavitev povrnitvene sheme, ki bo financirala iz proračuna, je najprimernejša oblika za rešitev odprtih vprašanj, povezanih s sanacijo slovenskega bančnega sistema, meni skupina neodvisnih strokovnjakov, ki jih je angažirala Banka Slovenije.

Kot je na današnji tiskovni konferenci Banke Slovenije povedal njen guverner Boštjan Vasle, so se odločili za aktivnejšo vlogo. Vprašanje, ali je bila sanacija bank leta 2013 pretirana ali ne, razburja že skoraj slabo desetletje.

V Banki Slovenije (BS) so se lansko jesen zato odločili, da bodo prevzeli bolj aktivno vlogo pri iskanju rešitev odprtih vprašanj, povezanih z bančno sanacijo. Kot je na današnji tiskovni konferenci Banke Slovenije povedal njen guverner Boštjan Vasle, so se za bolj aktiven »angažma« odločili tudi zato, ker »v tem trenutku vsi udeleženci takratnih postopkov (bančne sanacije, op. p.) še nimajo zagotovljenega zadostnega pravnega varstva«. Prav tako postopki, povezani s sanacijo bank, bremenijo tekoče delovanje centralne banke, čeprav nobeden od trenutnih članov sveta BS kakor tudi aktualni guverner Vasle ni bil vanje vključen.

S tem namenom je BS najela skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov, ki je iskala novo rešitev za zagotovitev ustreznega pravnega varstva bančnih razlaščencev. V njej sodelujejo Franc Testen, Miha Juhart, Miro Prek in André Prüm.

 

Prek: Množičnim sodnim sporom se ne bo mogoče izogniti

Ugotovitve skupine neodvisnih strokovnjakov je danes predstavil Miro Prek. Kot je pojasnil, so se ukvarjali s tremi velikimi vprašanji, in sicer vprašanjem odškodninske odgovornosti Banke Slovenije, prepovedi monetarnega financiranja in vprašanjem zaupnosti dokumentov in informacij. »Naša skupina je imela nalogo oceniti, katere sedanje rešitve niso optimalne in jih je zato treba spremeniti oziroma dopolniti, da bodo sodni postopki, ko se bodo začeli, potekali s čim manj motnjami,« je povedal Prek. Neodvisna skupina je namreč prepričana, da se množičnim sodnim sporom v prihodnosti ne bo mogoče izogniti, vprašanje je le, kdaj se bodo ti začeli. Trenutni zakon sicer ne dopušča iskanja alternativnih ali zunajsodnih sporov. Zdi pa se jim smiselno, da bi se ta možnost tistim, ki bi si je želeli, ponudila.

Pri tem izhajajo iz koncepta pravičnih nadomestil in izhodišča, da bi finančno breme teh nadomestil od Banke Slovenije prevzela država. Obenem pa bi za delovanje takšne sheme bilo treba spremeniti tudi zakon glede izbrisov ali spisati nov zakon, saj obstoječi ne omogoča zunajsodnega reševanja teh sporov. Imenovati bi bilo treba tudi poseben organ za tak način reševanja sporov. Prek pri tem opozarja, da je sodna pot edina, ki je za razlaščence zagotovljena in urejena.

»Rešitev nismo izvedli v velikih podrobnostih, gre za zametke, za katere upamo, da bodo pozneje koristili tudi tistim, ki bodo sprejemali politične odločitve,« je poudaril Prek.

 

Zunajsodna poravnava je edina racionalna rešitev

Za zunajsodno poravnavo, s katero bi država bančnim razlaščencem povrnila denarno nadomestilo za izbrisane delnice ali obveznice slovenskih bank, se že vse od leta 2014 zavzemajo v Društvu malih delničarjev Slovenije. V društvu zdaj pozivajo poslance in vlado, da vendarle »tokrat strnejo vrste, pozabijo na politično pripadnost ter po več kot osmih letih neučinkovitega sodnega varstva ponudijo možnost poravnave tistim delničarjem, ki si to želijo«.

Po mnenju Društva MDS pa je lahko poravnava uspešna le, če bi razlaščencem ponudili od 75 do 100 odstotkov zadnje revidirane knjigovodske vrednosti delnic in obveznic pred izvedenim izbrisom. Tistim, ki jim ponujena poravnava ne bi zadoščala, pa mora zakon omogočiti učinkovito pravno varstvo, da svoje zadoščenje in pravico iščejo na sodišču, je danes poudaril predsednik društva Rajko Stanković.

»Glede na napoved strokovnjakov BS, da predvidevajo izvedbo in dokončanje vseh postopkov šele v roku dveh do treh let, v društvu MDS menimo, da je poravnava možna že do konca leta 2021, če razlaščenci, predstavniki državnega zbora in vlade ter Banke Slovenije najdejo kompromisno zakonsko rešitev. S tem bi se Slovenija tudi izognila morebitni finančni kazni EU zaradi neučinkovitega pravnega varstva razlaščenih vlagateljev v slovenske banke,« še meni Rajko Stanković.

Prodaja Juba se je uradno začela

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: Jub, mali delničarji, ZGD-1 Datum: Petek, 30. april 2021 Vir: TUKAJ

Prodaja Juba, najstarejšega slovenskega proizvajalca zidnih barv, se je začela, smo izvedeli neuradno. Po mnenju poznavalcev se bo v boju za Jub pomerilo več snubcev, transakcija pa bi lahko presegla 100 milijonov evrov.

Poleg ameriške multinacionalke PPG, ki je že pred dvema letoma potrkala na vrata Jubovih delničarjev, bi v boj za nakup Juba lahko vstopilo več večjih oziroma manjših igralcev iz premazniškega sveta, tako iz Evrope kot iz drugih delov sveta, ugibajo bolje obveščeni. Med potencialnimi interesenti se omenjata japonski premaznik Nippon Paint in avstrijski proizvajalec ometov STO, morda se bo v boj za nakup vključil tudi nizozemski proizvajalec barv in premazov Akzo Nobel.

»Vsekakor lahko v igri za prevzem pričakujemo več kot dva tekmeca,« nam je povedalo več poznavalcev. Ameriški PPG, največji svetovni proizvajalec avtomobilskih lakov, se je pred leti sicer že neuspešno potegoval za nakup domžalskega Heliosa, ki je od leta 2016 v rokah japonske multinacionalke Kansai Paint.

Prodajalci že tipajo teren pri potencialnih snubcih

Prodajni postopek za Jub je po naših informacijah stekel že pred nekaj tedni. Prvi korak je bilo vabilo potencialnim investitorjem k sodelovanju v prodajnem postopku (t.i. prodajni teaser), s katerim so prodajalci oziroma v njihovem imenu NLB kot finančni svetovalec preverili interes pri morebitnih snubcih. Zdaj sledi drugi korak – tistim potencialnim interesentom, ki se bodo odzvali na »teaser«, bodo prodajalci poslali informacijski memorandum s podrobnejšimi podatki o poslovanju družbe. To naj bi se zgodilo kmalu, smo izvedeli. V tretji fazi finančni svetovalec običajno pozove snubce k oddaji nezavezujočih ponudb. Ta faza bi bila v primeru Juba lahko končana do konca prvega polletja, menijo naši viri.

V Jubu začetka prodajnega postopka ne komentirajo, slišati pa je, da naj bi si želeli strateškega kupca, ki bo obdržal tovarno in njenih skoraj 800 zaposlenih. Glavno besedo pri prodaji bodo imeli seveda delničarji Juba. Glavni, več kot 87-odstotni lastnik Juba, je družba pooblaščenka DP Jub, v kateri so večinoma vodilni in zaposleni v Jubu. Med pomembnejšimi lastniki sta tudi zakonca Štefan in Zlatka Hoyer. Štefan Hoyer je dolgoletni predsednik uprave Juba, ki je leta 2012 prepustil krmilo družbe svojemu nasledniku Sašu Kokalju.

Lastniki Juba so se za prodajo odločili pred slabima dvema letoma, takrat so podpisali tudi delničarski sporazum o skupni prodaji družbe. Po naših neuradnih informacijah, ki jih pri upravi družbe nismo mogli preveriti, so v delničarskem sporazumu med drugimi pogoji menda določili tudi najnižjo ceno, pod katero delnic ne nameravajo prodajati. Neuradno pa je slišati, da bo prevzem Juba, če bo do njega prišlo, brez dvoma eden večjih v letošnjem letu. Po mnenju poznavalcev bi se prevzemna cena lahko gibala vse tja do sto milijonov evrov.

Jub naj bi bil za potencialne prevzemnike zanimiva tarča predvsem zaradi močnega deleža na trgu nekdanje Jugoslavije, slišati je, da je dobro posloval tudi v času epidemije covida-19.

SDS prispevala kandidate za nove nadzornike Luke Koper

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: Luka Koper, mali delničarji, ZGD-1 Datum: Petek, 30. april 2021 Vir: TUKAJ

Kadrovski vrtiljak v slovenskem gospodarstvu se nadaljuje. Zdaj je na vrsti Luka Koper, kjer bodo junija volili nove nadzornike. Med kandidati so: Franci Matoz, Nevenka Črešnar Pergar, Nevenka Kržan, Boštjan Aver, Martin Mlakar, Andrej Valentinčič in Božidar Godnjavec.

Luka Koper je strateška naložba države. To pomeni, da bo država v njej še dolgo časa večinski lastnik, ključno vlogo pri kadrovanju v njen nadzorni svet in upravo pa imajo stranke vladne koalicije, ki jo trenutno vodi SDS. Kot lahko razberemo iz odgovorov kandidatov za nove nadzornike, o katerih je v četrtek prvi pisal portal necenzurirano.si, bo pomembno vlogo pri iskanju novih nadzornikov imel Slovenski državni holding, ki bedi nad milijardnim državnim premoženjem.

Neuradno smo izvedeli, da je kandidatov za nadzornike Luke Koper več kot šest, kdo so preostala imena, še preverjamo. Nadzorni svet Luke Koper ima devet članov, med katerimi jih pet imenuje država. Do prvega julija, ko jim poteče mandat, bodo te položaje zasedali Uroš Ilić, Andraž Lipolt, Rado Antolović, Milan Jelenc in Barbara Nose. Končno besedo o novih nadzornikih bodo seveda imeli delničarji Luke na junijski skupščini; ker je država večinski lastnik Luke, pa bo tudi pri glasovanju na skupščini imel daleč največjo težo SDH.

Nekdanja Kučanova sekretarka potrdila kandidaturo

»Prijavila sem se na poziv nominacijske komisije Slovenskega državnega holdinga in opravila zaslišanje ter na javni poziv nominacijske komisije nadzornega sveta Luke Koper, ne vem pa, v kateri fazi je postopek kandidature,« nam je včeraj potrdila Nevenka Črešnar Pergar. Nekdanja generalna sekretarka vlade Janeza Drnovška in generalna sekretarka Foruma 21 v zadnjih letih svetuje pri nakupih, prevzemih, združitvah podjetij in razvoju nepremičninskih projektov.

Kandidaturo nam je potrdil tudi Boštjan Aver, nekdanji predsednik uprave Vzajemne, ki ga je h kandidaturi povabil SDH, kjer je, tako kot Črešnar-Pergerjeva, akreditiran za nadzornika. Aver se je sicer v preteklosti že dvakrat neuspešno potegoval za nadzornika v Luki Koper in leta 2017 tudi za mesto člana uprave za finance. Od leta 2008 do 2011 je bil predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe, bil je tudi član nadzornega sveta Juteksa, trenutno pa je predsednik nadzornega sveta komunalnega podjetja Marjetica Koper in direktor Komunalnega podjetja Logatec. Ob njegovem imenovanju za nadzornika Marjetice so se pojavili očitki, da gre za navzkrižje interesov, saj da direktor enega komunalnega podjetja ne more biti nadzornik v drugem komunalnem podjetju, vendar je Aver te očitke zavrnil kot neutemeljene. Aver zanika, da bi bil član politične stranke, neuradno pa je slišati, da naj bi bil dober prijatelj Blaža Košoroka, državnega sekretarja za ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec. Z ministrstvom za infrastrukturo je Aver sodeloval tudi poslovno; ministrstvo ga je najelo za finančni nadzor nad zapiranjem rudnika Trbovlje-Hrastnik, in sicer za čas od leta 2012 do leta 2020, nam je povedal sogovornik.

Mlakar je član SDS

»Luka Koper je velik sistem in sam imam izkušnje z vodenjem velikih sistemov. Bil sem tudi nadzornik v več družbah…« nam je povedal pomočnik poslovodstva Pošte Slovenija in član SDS Martin Mlakar. V preteklosti je bil nadzornik v Casinoju Maribor, leta 2012 pa ga je druga Janševa vlada imenovala v nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije. Trenutno je član nadzornega sveta EPPS (Elektronsko pismo Pošte Slovenija), ki je hčerinska družba Pošte Slovenija.

Na povabilo SDH se je odzvala tudi Nevenka Kržan, dolgoletna partnerica in vodja področja poslovnega svetovanja v revizijski družbi KPMG Slovenija. V najožjem izboru kandidatov za nove nadzornike Luke pa je po neuradnih informacijah tudi dolgoletni odvetnik Janeza Janše Franci Matoz. Matoza je SDH avgusta lani imenoval tudi v nadzorni svet Slovenskih železnic, kjer opravlja funkcijo namestnika predsednika.

Med kandidati za nadzornika sta še podpredsednik sveta SMC Andrej Valentinčič  in Božidar Godnjavec - Valentinčič je vodja trženja v Kleti Brda in ga je vlada lani imenovala v nadzorni svet Elesa. Slednjega sicer vodi predsednik uprave SDH Janez Žlak, ki sodi v krog stranke SDS. Godnjavca pa je vlada decembra lani imenovala v upravni odbor zavoda za blagovne rezerve.

Vložene tožbe zoper nekdanjo upravo Petrola

Medij: DELO Avtor: Maja Grgič tema: mali delničarji, dividende Datum: Petek, 23. april 2021 Stran: 10

Skupščina družbe Očitki o osem milijonskem oškodovanju - Na delnico 22 evrov bruto dividende

Uprava Petrola je zoper prejšnjo upravo družbe pod vodstvom Tomaža Berločnika včeraj na pristojno sodišče vložila odškodninske tožbe. Očita ji oškodovanje družbe v višini osmih milijonov evrov. Berločnik oškodovanje zanika, kar bodo po njegovih besedah dokazali tudi na sodišču.

Delničarje je o vloženi tožbi na skupščini včeraj obvestila predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič. Skupščina je namreč decembra lani upravi naložila, naj izvede nadaljnje aktivnosti glede posebne revizije poslov nekdanje uprave, v kateri sta poleg Berločnika sedela še Igor Stebernak in Rok Vodnik. Revizija je namreč ugotovila osem spornih poslov nekdanje uprave. Drobne Popovičeva je povedala, da so strokovnjaki pri štirih ugotovili smotrnost za vložitev odškodninskih tožb, saj so izračunali za osem milijonov evrov škode, za katero solidarno odgovarjajo vsi trije člani nekdanje uprave. Gre za posle pri ustanovitvi in dokapitalizaciji družb Mbills in Abciti ter izgradnjo nekaterih bencinskih servisov v Srbiji in BiH. Na to se je odzval Tomaž Berločnik, ki je dejal, da so vse projekte vodili skrbno in strokovno, kar so potrdili tudi revizorji, ki niso zahtevali nobenih popravkov vrednosti. Opozoril je, da jih odvetniška pisarna glede poslov ni ne poklicala ne nič vprašala. »Očitno se je iskalo dlako v jajcu, glede na to, da smo družbo pustili v odličnem stanju,« je dodal. Da ni bilo nič narobe, bodo po njegovih besedah dokazali na sodišču. Glede stroškov postopka je Drobne Popovičeva pojasnila, da je sama revizija stala okoli 200.000 evrov, od tega družbo 127.000 evrov. Odvetniške stroške so ocenili na slabih 70.000 evrov, pri tem pa je treba računati še 6000 evrov sodne takse in 20.000 evrov za morebitne izvedence. Družba ima sicer sklenjeno zavarovanje za odškodninsko odgovornost menedžerjev.

Enaka dividenda kot lani

Petrol bo po sklepu skupščine delničarjem razdelil večino oziroma 45,2 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, kar znese 22 evrov bruto na delnico, so na skupščini sklenili lastniki družbe. Gre za enako višino dividende kot lani. Drobne Popovičeva je lastnikom povedala, da je družba v pandemiji poslovala bolje, kot je bilo predvideno. Po njenih besedah jim je z diverzifikacijo in optimizacijo poslovanja uspelo omiliti negativne posledice zdravstvene krize. Družba je lani ustvarila 3,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov manj kot leto prej. Toliko nižji je bil tudi čisti dobiček, ki je dosegel 72 milijonov evrov. Razmerje med neto dolgom in dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je bilo dva. Za letos Petrol ostaja pri ambicioznem načrtu, da bo dosegel 104 milijone evrov čistega dobička. Vendar je Drobne Popovičeva opozorila, da še vedno ostaja velika negotovost glede obvladovanja pandemije, če ne bo ustrezne precepljenosti in odprave omejitev za omejevanje širjenja virusa. Če to ne bo izpolnjeno, bodo letošnje poslovne načrte prevetrili. Predstavila je tudi novo strategijo družbe do leta 2025, ki predvideva, da se bo EBITDA povzpel na 336 milijonov evrov, čisti dobiček na 180 milijonov evrov, razmerje med neto dolgom in EBTDA naj ne bi padlo pod ena. Naložbe naj bi dosegle 698 milijonov evrov.

Zadovoljni delničarji

»Izredno sem zadovoljen s tem, kar je Petrol naredil v letu 2020. S tem izkazom moramo biti zadovoljni,« je dejal eden večjih delničarjev družbe Dari Južna, ki je bil še decembra kritičen do previsokih stroškov družbe. Južna verjame, da bo tudi načrt za letos dosežen.

Neuradno: znani novi kandidati za nadzornike Zavarovalnice Triglav

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: Zavarovalnica Triglav, mali delničarji, ZGD-1 Datum: Sreda, 21. april 2021 Vir: TUKAJ

Za nove nadzornike Zavarovalnice Triglav naj bi bili po naših neuradnih informacijah predlagani Tomaž Benčina, Jure Valjavec, Andrej Andoljšek, Branko Bračko in Peter Kavčič.

Delničarji Zavarovalnice Triglav, ki jo vodi Andrej Slapar, bodo v kratkem odločali tudi o petih novih nadzornikih. Konec junija namreč poteče mandat štirim nadzornikom, in sicer predsedniku nadzornega sveta Andreju Andoljšku, namestniku predsednika Milanu Tomaževiču, Američanu Mariu Gobbu in Žigi Škerjancu. Nataša Damjanovič je junija lani odstopila iz nadzornega sveta in je doslej ni nihče nadomestil.

Kdo so kandidati za nove nadzornike?

Peter Kavčič je nekdanji član nadzornega sveta NKBM, kasneje je bil zunanji svetovalec uprave NKBM in njenega lastnika, ameriškega sklada Apollo Global Management. Od lani je tudi član nadzornega sveta Mladinske knjige Založba. Kavčič naj bi bil kandidat SDS. »Postopkov, v katere sem povabljen in nominiran, ne komentiram do trenutka, dokler to ne potrdijo lastniki,« nam je dejal včeraj.

Tomaž Benčina, ki naj bi bil kandidat iz kvote SMC, je nekdanji dolgoletni direktor Cinkarne Celje, lani je mesto prepustil svojemu nasledniku Alešu Skoku. Benčina nam je potrdil, da je kandidiral za nadzornika zavarovalnice. »Dal sem soglasje za kandidaturo za nadzornika zavarovalnice Triglav in prestal proceduro nominacijskega odbora nadzornega sveta in Slovenskega državnega holdinga.«

Jure Valjavec je direktor telekomunikacijskega podjetja T2 in naj bi bil kandidat iz kvote NSi.

Branko Bračko, sicer član SDS, je član uprave Uniorja. Bračko, ki je sicer tudi akreditiran za nadzornika pri Slovenskem državnem holdingu, nam je kandidaturo potrdil: »Bil sem med kandidati za nadzornika, ali sem predlagan tudi v ožji izbor, pa ne vem,« nam je povedal danes. Branko Bračko je bil sicer lani izvoljen tudi za novega nadzornika Petrola, vendar je odstopil, še preden je začel svoj mandat v naftnem trgovcu.

Andrej Andoljšek je aktualni predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav.

 

Med nadzorniki Save Re tudi SDS-ov kandidat

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: Sava Re, mali delničarji, ZGD-1 Datum: Petek, 16. april 2021 Stran: 5 Vir: TUKAJ

V vladajoči koaliciji se nadaljujejo priprave na prevzeme položajev v domačem gospodarstvu. Ena od tarč koalicije je tudi zavarovalniška skupina Sava Re, v kateri si bosta, če se bodo s tem strinjali tudi ostali delničarji, dve nadzorniški mesti razdelili stranki NSi in SDS.

V Savi Re sredi julija letos potečejo mandati trem od štirih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu. To so predstavnica Slovenskega državnega holdinga Mateja Lovšin Herič, Keith W. Morris in direktor časopisne družbe Delo Andrej Kren. Medtem ko je Keith W. Morris predlagan za ponoven štiriletni mandat, sta za nova nadzornika predlagana kandidata Matej Gomboši in Klemen Babnik.

Gomboši močno povezan z Janševim kabinetom

Matej Gomboši med poznavalci velja za kandidata, ki je močno povezan s kabinetom predsednika vlade Janezom Janšo. Leta 2010 je kot kandidat SDS-a postal župan Beltincev, sicer pa je njegova poslovna pot močno povezana z računalništvom in informatiko. Je doktor znanosti s področja računalništva in informatike. Leta 2016 se je zaposlil na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs) kot vodja službe za razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov. Svojo delovno pot je začel leta 1998 kot IT asistent in kasneje kot višji IT raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Med njegove vodstvene izkušnje sodi tudi funkcija namestnika direktorja za IKT v Elektro Slovenija, d.o.o., kjer je bil zadolžen za vodenje in koordinacijo pomembnejših večdivizijskih projektov. Ima tudi vodstvene izkušnje s področja lokalne samouprave in mednarodne izkušnje iz Sveta Evrope. Med letoma 2011 in 2016 je opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta Razvojne Agencije Sinergija. Matej Gomboši bi po izvolitvi na skupščini funkcijo člana nadzornega sveta Save Re opravljal prvi mandat.

Babnik je Vrtovčev vodja kabineta

Klemen Babnik je vodja kabineta ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca (NSi). Že lani ga je vlada imenovana v nadzorni svet Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), postal je tudi nadzornik Istrabenza. Je univerzitetni diplomirani pravnik. Svojo karierno pot je začel na sodišču ter nadaljeval v državni upravi. Dodatno se je izobraževal tudi na področju korporativnega upravljanja na univerzi Harvard v ZDA. Od leta 2014 si je nabiral izkušnje na različnih vodstvenih mestih znotraj državne uprave. Klemen Babnik bi po izvolitvi na skupščini funkcijo člana nadzornega sveta Save Re opravljal prvi mandat, lahko razberemo iz sklica skupščine.

Delničarji Save Re bodo na skupščini 25. maja znova lahko odločali o delitvi dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da se delničarjem izplača dividenda 0,85 evra bruto na delnico.

US bo presojalo ustavnost zakona o varstvu izbrisanih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Medij: Dnevnik Avtor: Igor Dernovšek tema: izbrisani mali delničarji, obveznice Datum: Ponedeljek, 12. aprila 2021 Vir: TUKAJ

Ustavno sodišče je začelo postopek za oceno ustavnosti več določb zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Čeprav pobudniki, nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank, še niso izčrpali vseh pravnih sredstev, pa so okoliščine tega primera po oceni ustavnega sodišča izjemne.

Ustavno sodišče je nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank priznalo pravni interes in začelo postopek za oceno ustavnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Pobudniki izpodbijajo določbe zakona, ki urejajo omejitev sodnega varstva le na ugotavljanje odškodninske odgovornosti Banke Slovenije (BS) ter temu ustrezno ločitev pravd iz prej začetih enotnih postopkov. Prav tako izpodbijajo pogoje in postopek za izplačilo pavšalnega nadomestila, omejitev višine odškodnine ter njeno obrestovanje, kakor tudi izključno pristojnost okrožnega sodišča v Mariboru ter nadzor in prekrškovno odgovornost v zvezi z obveznostjo, da se zaupni dokumenti iz virtualne podatkovne sobe uporabijo izključno za namen poteka odškodninskih postopkov.

Na ustavnem sodišču ugotavljajo, da izpodbijane zakonske določbe na pravni položaj pobudnikov sicer ne učinkujejo neposredno, in da se pobuda lahko vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev, pa so po njegovi oceni okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki namreč e dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. »Zaradi izbrisa lahko odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni«, so zapisali.

Za dolgotrajnost postopkov je kriv zakonodajalec

Na ustavnem sodišču pojasnjujejo, da v zvezi s problematiko izbrisa že dlje časa potekajo različni postopki na ustavnem in na drugih sodiščih, k njihovi dolgotrajnosti pa je po njihovi oceni bistveno pripomogel tudi zakonodajalec, ki je najprej protiustavno uredil nadomestno (odškodninsko) sodno varstvo upravičencev iz kvalificiranih obveznosti. Zakonodajalec je z odpravo protiustavnosti zamujal več kot dve leti in pol, od maja 2017 do decembra 2019, ko je bil uveljavljen ZPSVIKOB. Po sprejemu tega zakona pa je ustavno sodišče marca lani ugodilo predlogu Banke Slovenije za zadržanje izvrševanja zakona do končne odločitve o njeni zahtevi za oceno ustavnosti in s tem znova prekinilo odškodninske postopke nekdanjih imetnikov zoper Banko Slovenije.

Ker mora pri odločanju o sprejemu pobud upoštevati tako potek časa od izbrisa, kakor tudi močan širši javni interes za čimprejšnjo rešitev vprašanja ustavnosti zakona, ki ureja pravice in obveznosti večjega števila prizadetih oseb, ustavno sodišče ocenjuje, da bi napotitev pobudnikov na formalno in materialno izčrpanje sodnega varstva pomenila ogrožanje človekovih pravic. Zato je po njihovem mnenju treba v tej zadevi odstopiti od običajne zahteve po izčrpanju pravnih sredstev, »ki bi v okoliščinah primera zanje delovala pretrdo«. Ustavno sodišče je pobudnikom priznalo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb in jih prejelo v obravnavo tudi zato, ker gre za pomembna ustavnopravna vprašanja, so še pojasnili.

Mali delničarji z mešanimi občutki

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) imajo nad odločitvijo ustavnega sodišča mešane občutke. »Veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne, razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013. Tako razlaščenci še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar priznava tudi ustavno sodišče,« so zapisali v MDS, in opozorili, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Slovenije, ki so vlagali v pokojninske družbe, zavarovalnice...

Ob tem pa se, kot pravijo v Društvu MDS, ne morejo znebiti občutka, da ustavno sodišče dela s »figo v žepu«, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti omenjenih določb.

V Društvu MDS tudi še vedno ne razumejo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani BS, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na državo. »S tem so preprečili načelo enakosti orožij pred sodiščem, kar naj bi bilo eno o temeljnih načel pravne države. Če že pa bi morala Republika Slovenija, ki je z izbrisi tudi sama utrpela škodo, kot intervenient nastopati kvečjemu na strani razlaščencev in ne na strani razlastitelja,« menijo v Društvu MDS.

BS aktivirala skupino pravnih strokovnjakov

Medtem ko ustavno sodišče v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije čaka na odgovore Sodišča EU in je do takrat postopek prekinilo, je Banka Slovenije za iskanje rešitve, s katero bi se zagotovilo sodno varstvo po izbrisih v bankah, oktobra lani aktivirala skupino pravnih strokovnjakov.

»Ideja je, da skupina neodvisnih, uglednih strokovnjakov na podlagi svojega poglobljenega razumevanja ne samo razmer na ožjem strokovnem področju, ampak tudi z vidika delovanja celotne družbe, v nekaj mesecih pripravi rešitev, ki bo skladna z veljavno pravno ureditvijo v Sloveniji in EU,« je takrat povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Skupina sedaj počasi zaključuje svoje delo.

US zavrgel pobudo o javni objavi tožnikov

Ob tem je ustavno sodišče zavrglo pobudo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank za začetek postopka za oceno ustavnosti desetega odstavka 25. člena ZPSVIKOB. Po tem odstavku mora sodišče v osmih dneh po vložitvi tožbe na svoji spletni strani javno objaviti podatke o tožnikih, ki vlagajo tožbo v skladu s tem členom. Po pojasnilih ustavnega sodišča deseti odstavek 25. člena zapoveduje javno objavo podatkov o tožnikih le za tožnike, ki dejansko vložijo tožbo na podlagi tega člena zakona, ki je bil uveljavljen 19. decembra 2019. Pobudniki pa so vložili odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije na podlagi 350.a člena zakona o bančništvu in po drugih pravnih podlagah zoper poslovne banke v letih 2016 in 2017, torej še pred uveljavitvijo te določbe.

 

Zakonskih določb, ki urejajo posege v človekove oziroma ustavno varovane pravice, se po mnenju ustavnega sodišča praviloma ne sme razlagati ekstenzivno, glede na to pa omenjeni deseti odstavek 25. člena zakona »sploh ne posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnikov«.

 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.