Ustavno sodišče pričakovano razveljavilo zakon o bančnih razlaščencih. Do koliko denarja so upravičeni?

NatisniNatisni

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank v letih 2013 in 2014, sprejet v času vlade Marjana Šarca.

Z zakonom so Banki Slovenije naložili plačilo odškodnin zaradi sanacije bank. Razveljavitev je zahtevala Banka Slovenije, saj se ni strinjala z določili, da bi morala plačevati za morebitne odškodnine razlaščenih vlagateljev.

Preložitev na prihodnje vlade?

Kot za portal Spletni časopis piše Peter Jančič, “je z zakonom leva sredinska koalicija na nenavaden način popravljala krivico lastnikom okoli milijarde evrov vrednih delnic in obveznic bank, ki jim je to premoženje v času sanacije bank vlada Alenke Bratušek zaplenila brez vsake odškodnine in možnosti sodne zaščite. Po sodbi ustavnega sodišča bi zaščito na sodiščih oškodovanim in odškodnine morala zagotoviti že vlada Mira Cerarja. A je tista vlada problem “milijardnega izbrisa” ignorirala.

Ker pa bi državo lahko doletele sankcije z evropske ravni, se je odzvala Šarčeva vlada, a na način, za katerega je bilo jasno, da je namen uzakoniti tako nesmiselne rešitve, da bi zanesljivo padle na ustavnem sodišču. Namen vlade Marjana Šarca ni bil odpraviti kršitev ustave in poravnati krivico izbrisanim, cilj je bil le preložiti plačilo odškodnin na prihodnje vlade. Morebitne odškodnine zaradi napačne sanacije bank so tako naložili Banki Slovenije.” 

Pričakovana odločitev

Odškodninski odgovornosti sta Banka Slovenije in Evropska centralna banka ostro nasprotovali in takoj napovedali spore proti temu pred ustavnim sodiščem in na ravni EU. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so določila zakona v neskladju z načelom finančne neodvisnosti centralne banke, in da kršijo prepoved denarnega financiranja. “Težko si je zamisliti ustavno skladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremukoli drugemu subjektu kot pa državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen. Pri tem mora zakonodajalec paziti tudi na to, da ne bo nobeden od nekdanjih imetnikov zaradi zastaranja izgubil možnosti učinkovitega uveljavljanja te pravice, saj bi bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca za nastali položaj ustavnopravno nesprejemljivo,” je v sodbi zapisalo ustavno sodišče. 

Takšna odločitev je bila pričakovana, potem ko je Evropsko sodišče na pobudo slovenskega ustavnega sodišča septembra lani presodilo, da zakonska rešitev, po kateri bi morala Banka Slovenije iz svojih sedanjih in prihodnjih rezerv plačati odškodnine za bančne izbrise, ni skladna s pogodbo o delovanju EU in pravili evropskega sistema centralnih bank. 

Predlog Društva Malih Delničarjev Slovenije

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) sedaj predlaga izvensodno poravnavo, saj izbrisani delničarji in obvezničarji bank nimajo pravnega sredstva. V sporočilu za javnost so zapisali: “Čeprav je presoja ZPSVIKOB na ustavnem sodišču potekala kar tri leta in je ta danes sklenil svojo neslavno pot na smetišče zgodovine, pa moramo jasno izraziti ogorčenje nad nedelom Ustavnega sodišča, saj se je pri tej razveljavitvi ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, in ni vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud s strani razlaščencev, ki so jasno opozorili na tiste zakonske in ustavno sporne določbe zakona, ki so krnile njihove pravice.

To po domače pomeni, da bodo lahko te sporne določbe, čeprav so bile sprejete v obravnavo Ustavnega sodišča, a se to na koncu o njih sploh ni izreklo, znašle še v tretjem zaporednem zakonu (po ZBan-1L in ZPSVIKOB) in bodo morali razlaščenci ponoviti pot na Ustavno sodišče že tretjič.” 

Poseben zakon za izvensodno poravnavo

V Društvu MDS so nam dodatno pojasnili, da predlagajo, da v posebnem zakonu opredelijo izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno z standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 5 EUR in 27 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zakonite zamudne obresti, ki znašajo 8 % letno in se je iz tega naslova do sedaj nateklo 693 milijonov EUR na 963 milijonov glavnice.

Predlagali bi tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagajo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR to izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 90 mio EUR), za razliko pa izdajo 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi in v ta namen rabijo letno z obrestmi približno od 45 do 55 milijonov EUR.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.