Zadnji tedni za prevzem zapuščenih delnic

NatisniNatisni

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek , 13. december 2021 Stran: 3

Zadnji tedni za prevzem zapuščenih delnic Ukinjanje registrskih računov KDD bo naložbe z novim letom prenesel v last Kapitalske družbe Nekateri zanje sploh ne vedo Maja Grgič Okoli 50.000 delničarjev ima le še tri tedne časa, da iz namenskega računa pri Klirinško depotni družbe (KDD) prevzamejo svoje vrednostne papirje in si s tem zagotovijo uživanje vseh pravic iz te naložbe. Z novim letom bodo namreč njihove delnice prešle v last Kapitalske družbe (Kad), kar pomeni, da bodo nepovratno izgubili ne le donose, temveč tudi delnice.

Zakon o nematerializiranih papirjih je namreč pred petimi leti ukinil tako imenovane registrske račune pri KDD, na katerih je svoje delnice brezplačno hranilo okoli 100.000 delničarjev. A le približno polovica jih je naložbe preneslo na plačljive trgovalne račune pri borznih posrednikih ali bankah, preostale je KDD nato prenesel na skupni namenski sklad za prenos na Kad, in če jih upravičenci do konca leta ne bodo zahtevali, bodo delnice pristale v lasti Kada oziroma kasneje demografskega sklada.

Na KDD pojasnjujejo, da ima po zadnjih podatkih na namenskem računu delnice še okoli 50.000 upravičencev, skupna ocenjena vrednost pripadajočih vrednostnih papirjev pa znaša kar 14 milijonov evrov. Na KDD posameznih primerov ne morejo izpostavljati, ugotavljajo pa, da morda nekoliko presenetljivo v vseh segmentih prevladujejo borzni vrednostni papirji. »Pozabil« skoraj 90.000 evrov Večinoma gre za delničarje iz časa lastninjenja slovenskih podjetij. Po podatkih Vseslovenskega združenja malih delničarjev so bilo v začetku oktobra kar 4103 takšni delničarji v Zavarovalnici Triglav, njihov delež pa je bil vreden okoli 1,5 milijona evrov. V primeru Krke naj bi bilo takšnih lastnikov 294, skupna vrednost naložbe pa kar 3,3 milijona evrov. Največji takšen imetnik ima po podatkih združenja kar 790 delnic Krke, kar pomeni, da bi lahko konkretni delničar ostal brez več kot 92.000 evrov. V Petrolu je takšnih delničarjev 574, vrednost njihovih delnic pa okoli 1,2 milijona evrov. In kako lastniki te delnice sploh lahko dobijo, preden te pristanejo na Kadu? Upravičenec uveljavi svojo pravico tako, da na KDD najpozneje 31. decembra letos vloži zahtevo za prenos vrednostnih papirjev na račun pri članu KDD, torej borznoposredniški družbi ali banki. Kot pojasnjujejo na KDD, mora biti upravičenec na zanesljiv način identificiran (overjen podpis na zahtevi ali enakovreden način identifikacije, kot je predložitev kopije osebnega dokumenta), najpreprosteje pa je, če to zanj opravi član KDD, kjer imetnik odpre račun vrednostnih papirjev.

Kako je torej mogoče, da posameznikom ni mar za več deset tisoč evrov vredne tržne naložbe, ki prinašajo dividende, zlahka pa jih je mogoče tudi prodati? »Glede na obsežnost obveščanja upravičencev v preteklih letih menimo, da gre v večini primerov 'zapuščenih' vrednostnih papirjev za zavestno odločitev upravičenca, da ukvarjanje s to zadevo - tako časovno kot stroškovno - ne opravičuje pričakovane koristi. Objektivni razlogi za pozno urejanje, kot je na primer trajanje zapuščinskega postopka, so po naši oceni v precejšnji manjšini,« pojasnjujejo na KDD. 

Splet različnih vzrokov

Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stankovič meni, da je vzrokov, da se toliko delničarjev ne pobriga za svoje delnice, več. Eden je, da gre v pomembnem delu za delnice v družbah s skoncentriranim lastništvom, kjer večinski lastnik preprosto ni zainteresiran za odkup teh deležev in jih torej nimajo komu prodati.

Drugi vzrok je po Stankovičevih besedah tudi nizka vrednost teh delnic, ki je marsikje manjša, kot bi lastnika stali stroški prenosa na njegov trgovalni račun. Analiza kapitalskega trga pri nas, ki sta ga po naročilu evropske komisije opravili družbi Pricewaterhouse-Coopers (PWC) in BTA Consultings, ugotavlja, da so stroški lastništva finančnih instrumentov in njihovih transakcij pri nas bistveno višji kot v primerljivih državah. Stankovič se strinja, da je to težava in da je to povezano s premajhno konkurenco na tem področju pri nas, saj imamo le še pet tovrstnih ponudnikov. Spomnimo, da je zakonodajalec ob ukinjanju registrskih računov stroške vodenja trgovalnih računov sicer omejil, a je ustavno sodišče to nato razveljavilo, kar pomeni, da se cene gibljejo povsem prosto.

Tretji vzrok so, kot pravi Stankovič, nedokončani postopki dedovanja, saj se šele v zadnjih letih avtomatično preverja, ali je imel pokojnik tudi kakšne vrednostne papirje.

MDS bodo zato Kadu predlagali, da v primerih, kjer so dedni postopki še v teku, delnic ne bi prenesli. Prav tako bodo predlagali še en poziv svojcem, ki morebiti sploh ne vedo, da so podedovali delnice. Stankovič dodaja, da se soočajo tudi s primeri, ko lastniki preprosto nočejo prevzeti delnic ali pripadajočih dividend oziroma kupnine, čeprav ne navedejo razloga za to. Stankovič ugiba, da je to lahko povezano tudi z nezaupanjem v trg kapitala, kar je pri nas zaradi nekaterih slabih izkušenj v preteklosti še vedno zelo prisotno.

Registrski računi so ukinjeni, a le polovica lastnikov je delnice preneslo. Zamudniki imajo čas do konca leta, morajo pa se zanesljivo identificirati. Presenetljivo je, da gre večinoma za delnice družb, ki kotirajo na borzi.

50.000 delničarjev bi lahko po novem letu ostalo brez svoje naložbe Kapitalska družba bo postala zavetje za vse delnice, ki sojih lastniki zapustili, se jim zdijo premalo vredne ali pa so nanje pozabili. 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.