Bančne razlaščence bi reševali s povrnitveno shemo
NatisniMedij: Dnevnik (posel) Avtorji: Vanja Tekavec Teme: mali delničarji, obvezničarji, sanacija bančnega sistema Datum: Sreda, 05. maj 2021 Stran: 5
Vzpostavitev povrnitvene sheme, ki bo financirala iz proračuna, je najprimernejša oblika za rešitev odprtih vprašanj, povezanih s sanacijo slovenskega bančnega sistema, meni skupina neodvisnih strokovnjakov, ki jih je angažirala Banka Slovenije.
Kot je na današnji tiskovni konferenci Banke Slovenije povedal njen guverner Boštjan Vasle, so se odločili za aktivnejšo vlogo. Vprašanje, ali je bila sanacija bank leta 2013 pretirana ali ne, razburja že skoraj slabo desetletje.
V Banki Slovenije (BS) so se lansko jesen zato odločili, da bodo prevzeli bolj aktivno vlogo pri iskanju rešitev odprtih vprašanj, povezanih z bančno sanacijo. Kot je na današnji tiskovni konferenci Banke Slovenije povedal njen guverner Boštjan Vasle, so se za bolj aktiven »angažma« odločili tudi zato, ker »v tem trenutku vsi udeleženci takratnih postopkov (bančne sanacije, op. p.) še nimajo zagotovljenega zadostnega pravnega varstva«. Prav tako postopki, povezani s sanacijo bank, bremenijo tekoče delovanje centralne banke, čeprav nobeden od trenutnih članov sveta BS kakor tudi aktualni guverner Vasle ni bil vanje vključen.
S tem namenom je BS najela skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov, ki je iskala novo rešitev za zagotovitev ustreznega pravnega varstva bančnih razlaščencev. V njej sodelujejo Franc Testen, Miha Juhart, Miro Prek in André Prüm.
Prek: Množičnim sodnim sporom se ne bo mogoče izogniti
Ugotovitve skupine neodvisnih strokovnjakov je danes predstavil Miro Prek. Kot je pojasnil, so se ukvarjali s tremi velikimi vprašanji, in sicer vprašanjem odškodninske odgovornosti Banke Slovenije, prepovedi monetarnega financiranja in vprašanjem zaupnosti dokumentov in informacij. »Naša skupina je imela nalogo oceniti, katere sedanje rešitve niso optimalne in jih je zato treba spremeniti oziroma dopolniti, da bodo sodni postopki, ko se bodo začeli, potekali s čim manj motnjami,« je povedal Prek. Neodvisna skupina je namreč prepričana, da se množičnim sodnim sporom v prihodnosti ne bo mogoče izogniti, vprašanje je le, kdaj se bodo ti začeli. Trenutni zakon sicer ne dopušča iskanja alternativnih ali zunajsodnih sporov. Zdi pa se jim smiselno, da bi se ta možnost tistim, ki bi si je želeli, ponudila.
Pri tem izhajajo iz koncepta pravičnih nadomestil in izhodišča, da bi finančno breme teh nadomestil od Banke Slovenije prevzela država. Obenem pa bi za delovanje takšne sheme bilo treba spremeniti tudi zakon glede izbrisov ali spisati nov zakon, saj obstoječi ne omogoča zunajsodnega reševanja teh sporov. Imenovati bi bilo treba tudi poseben organ za tak način reševanja sporov. Prek pri tem opozarja, da je sodna pot edina, ki je za razlaščence zagotovljena in urejena.
»Rešitev nismo izvedli v velikih podrobnostih, gre za zametke, za katere upamo, da bodo pozneje koristili tudi tistim, ki bodo sprejemali politične odločitve,« je poudaril Prek.
Zunajsodna poravnava je edina racionalna rešitev
Za zunajsodno poravnavo, s katero bi država bančnim razlaščencem povrnila denarno nadomestilo za izbrisane delnice ali obveznice slovenskih bank, se že vse od leta 2014 zavzemajo v Društvu malih delničarjev Slovenije. V društvu zdaj pozivajo poslance in vlado, da vendarle »tokrat strnejo vrste, pozabijo na politično pripadnost ter po več kot osmih letih neučinkovitega sodnega varstva ponudijo možnost poravnave tistim delničarjem, ki si to želijo«.
Po mnenju Društva MDS pa je lahko poravnava uspešna le, če bi razlaščencem ponudili od 75 do 100 odstotkov zadnje revidirane knjigovodske vrednosti delnic in obveznic pred izvedenim izbrisom. Tistim, ki jim ponujena poravnava ne bi zadoščala, pa mora zakon omogočiti učinkovito pravno varstvo, da svoje zadoščenje in pravico iščejo na sodišču, je danes poudaril predsednik društva Rajko Stanković.
»Glede na napoved strokovnjakov BS, da predvidevajo izvedbo in dokončanje vseh postopkov šele v roku dveh do treh let, v društvu MDS menimo, da je poravnava možna že do konca leta 2021, če razlaščenci, predstavniki državnega zbora in vlade ter Banke Slovenije najdejo kompromisno zakonsko rešitev. S tem bi se Slovenija tudi izognila morebitni finančni kazni EU zaradi neučinkovitega pravnega varstva razlaščenih vlagateljev v slovenske banke,« še meni Rajko Stanković.
