Janša grozi SMC tudi pri agencijah

NatisniNatisni

Medij: Dnevnik AvtorAnja Hreščak, Meta Roglič  tema: AZN,ATVP, BS Datum: Petek, 13. februar 2021 Stran: 1 in 3

Premierju Janezu Janši se z združevanjem osmih javnih agencij v dve superagenciji mudi. Na zadnjem vrhu koalicije je tako predsednika parlamenta Igorja Zorčiča in SMC obtožil, da blokirata sprejem zakona, s svojim nastopom pa po oceni naših virov jasno pokazal, da ne gre za Počivalškov, temveč za Janšev zakon.

Zakonski predlog predvideva združitev osmih javnih agencij v dve superagenciji. Javne agencije za energijo, za varstvo konkurence, za komunikacijska omrežja in storitve, za civilno letalstvo, za železniški promet in za varnost prometa naj bi združili v novo agencijo za trg in potrošnike. Regulirala bi trg z energijo, elektronske komunikacije, poštne storitve, medije in avdiovizualne storitve ter vse vrste prometa; zagotavljala bi varstvo konkurence in potrošnikov. Javni agenciji za trg vrednostnih papirjev in za zavarovalni nadzor pa bi po novem postali javna agencija za finančne trge. Ta bi skrbela za celotno področje zavarovalnega nadzora in trg vrednostnih papirjev.

Premier Janez Janša na zadnjih sestankih vrha koalicije ni skoparil z napadi na SMC in grožnjami s predčasnimi volitvami, če mu koalicijski partnerji ne bodo podložni. Kot smo poročali, se je najprej znesel nad vodjo poslanske skupine SMC Janjo Sluga, prejšnji teden pa nad pravosodno ministrico Lilijano Kozlovič in predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem. Slednjega je kregal tudi zato, ker državni zbor še ni obravnaval zakona, s katerim bi osem javnih agencij, regulatorjev trga, združili v dve novi agenciji.

Predstavniki SMC so se branili, češ da postopek blokirajo drugi zakoni, ki so bili v parlamentarni postopek vloženi pred predlogom ministrstva za gospodarstvo. Zakon o združevanju agencij, ki je bil v parlamentarno proceduro vložen oktobra lani, namreč posega v kar 38 zakonov, na nekatere od teh pa so bile že prej predlagane novele. Dokler parlament ne bo obravnaval teh, zakon o agencijah ne more priti na vrsto. Po besedah nekaterih navzočih na koalicijskem vrhu sta Janšev napad na SMC in razprava na sestanku jasno pokazala, da ideja o združevanju agencij ni zrasla na zelniku gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, temveč je ta dobil usmeritve z vrha vlade, sam pa o tej tematiki bolj malo ve.

Spomnimo: po predlogu zakona bi javne agencije za energijo, za varstvo konkurence (AVK), za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), za civilno letalstvo, za železniški promet in za varnost prometa (AVP) združili v novo agencijo za trg in potrošnike. Regulirala bi trg z energijo, elektronske komunikacije, poštne storitve, medije in avdiovizualne storitve, vse vrste prometa, zagotavljala bi varstvo konkurence in še potrošnikov. Javni agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in za zavarovalni nadzor (AZN) pa bi po novem postali javna agencija za finančne trge. Ta bi skrbela za področje zavarovalnega nadzora in trg vrednostnih papirjev.

 

Le en direktor z izkaznico NSi

Obe agenciji bi vodila svet in uprava, vse člane bi na predlog vlade imenoval državni zbor. V svetu agencije za trg, varnost prometa in potrošnike bi sedelo sedem članov s šestletnim mandatom. Imela bi šestčlansko upravo, mandat njenih članov pa bi trajal pet let. Svet agencije za finančne trge bi sestavljalo pet članov, upravo pa trije. Člani bi imeli šestletni mandat. Najprej so na vladi predvidevali, da bi vsem aktualnim direktorjem z ustanovitvijo novih agencij prenehali mandati, potem pa so pod pritiskom javnosti popustili in v zakon zapisali, da vsi direktorji ostanejo vršilci dolžnosti do izteka mandata. Članstvo v vodstvenih organih ni združljivo s strankarsko izkaznico, kar je v tem trenutku težava le za direktorja obstoječe agencije za varnost prometa. To agencijo vodi Jože Hribar, član NSi.

Predlog zakona je nastal brez vednosti agencij. Z njim so se seznanili preko medijskih razkritij. Že oktobra so mu v agencijah nasprotovali in opozorili, da je tak zakonski predlog v nasprotju z več evropskimi direktivami. Združitev bi zmanjšala njihovo zagotovljeno neodvisnost in ne bi prinesla bistvenih pozitivnih učinkov, še najmanj pa bi prispevala k debirokratizaciji, kar naj bi si obetali na gospodarskem ministrstvu.

 

Pa neodvisnost regulatorjev?

Na Akosu se kljub tem minimalnim spremembam z zakonskim predlogom ne strinjajo, so sporočili. »Predlog je bil pripravljen na hitro in je še vedno nedorečen. Ni denimo jasna organizacijska struktura, tudi zagotavljanju neodvisnosti ni zadoščeno. Prav tako ni jasno, kaj naj bi z njim želeli doseči,« so opozorili. Akos je že oktobra lani posredoval svoje pripombe ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter državnemu zboru. »K drugim aktivnostim Akos ni bil povabljen,« so zapisali. Zato tudi ne vedo, kaj se zdaj dogaja s predlogom zakona in zakaj se tako mudi z združevanjem.

Tudi v AVK svojega stališča glede zakonskega predloga niso spremenili. Že oktobra so opozorili, da je vlada predlog pripravila na »nenavaden način, v tajnosti in mimo vseh pravil«. Tako ni bilo niti javne razprave, v predlogu niso predstavljene posledice. To – neupoštevanje pravil glede sprejemanja nove zakonodaje, nejasno obstoječe stanje in posledice sprememb – jih tudi najbolj moti. »Dejstvo, da postopek poteka v tajnosti, pa govori samo zase,« dodajajo. Tudi na agencijah za energijo in za civilno letalstvo ne vedo nič o tem, kaj se dogaja z zakonom in zakaj takšna naglica. »Zakaj tako skrivanje, je vprašanje za tiste, ki te aktivnosti počnejo skrivoma. Verjetno dejstvo, da se je zakon pripravljal skrivoma, govori samo zase,« so zapisali tudi v agenciji za letalstvo.

Na ATVP so že oktobra ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, za finance, za javno upravo in kabinet predsednika vlade opozorili na posebno vlogo agencije in pomembnost njene neodvisnosti, česar zakonski predlog ne upošteva. Trenutna otežena gospodarska situacija je še zlasti neprimerna za take zakonske spremembe, ki spreminjajo organizacijske strukture znotraj finančnega sistema, so prepričani. AZN prav tako sodeluje pri pripravah na predsedovanje Svetu EU, kar bi zakonske spremembe gotovo otežile.

V opozicijskem KUL so že oktobra opozorili, da gre pri združevanju za poskus političnega prevzema neodvisnih institucij. Kot je bilo mogoče razbrati, bi tak predlog težko podprli vsaj trije poslanci SMC, pomisleke pa so tedaj izrazili celo v koalicijski NSi. Ni pa prvič, da se je Janševa vlada lotila takih sprememb. Obe prejšnji vladi SDS sta si želeli podrediti regulatorje trga, a jima je to preprečil Bruselj. Združevanja – v bistveno ožjem obsegu – se je lotevala tudi vlada Mira Cerarja, a je svojo namero nato opustila.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.