Banka Slovenije neuspešno utemeljila ukrepe ob sanaciji bank

NatisniNatisni

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 11. december 2020 Stran: 10

Poročilo računskega sodišča Centralna banka pod drobnogledom - Revizorji dvomov niso mogli ne potrditi ne ovreči

Pri nadzoru nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 je bila Banka Slovenije (BS) delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa je bila neuspešna, ugotavlja včeraj objavljeno poročilo računskega sodišča o izvajanju nadzorstvenih funkcij BS med letoma 2008 in 2014.

Revizorji so ugotovili številne dvome, a jih večinoma niso mogli ne potrditi ne ovreči. Maja Grgič »Zato ne moremo z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljeno dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev,« piše v poročilu.

Njegova vsebina je večinoma zakrita, ker da gre za poslovno skrivnost. Spomnimo, BS je v letih 2013 in 2014 pri šestih državnih bankah na podlagi odločb o izrednih ukrepih skupaj ugotovila zapet milijard evrov bančne luknje, ki smo jo nato z dokapitalizacijo pokrili davkoplačevalci. BS je takrat vodil guverner Boštjan Jazbec.

 

Presoja v rokah ocenjevalcev

Računsko sodišče je izreklo kar nekaj pripomb glede pregledov kakovosti sredstev bank (AOR), ki sta jih izvedli družbi Ernst & Young in Deloitte svetovanje. Državni revizorji opozarjajo, da BS pri izvedbi AOR ni zagotovila enotne metodologije, največje razlike pa so bile pri ocenah donosnosti terjatev, unovčitvene vrednosti zavarovanj in izračunu dodatnih slabitev. Pri tem je bila presoja prepuščena posameznim ocenjevalcem. Računsko sodišče ugotavlja, da je na rezultate AOR pomembno vplivalo ocenjevanje vrednosti zastavljenih nepremičnin. Pri tem sta se po njegovih ugotovitvah uporabljala dva pristopa - zunanji ogled nepremičnine in avtomatizirani pristop, ki pa nista omogočila ocene po mednarodnih standardih verodostojne vrednosti, zato teh ocen ni bilo mogoče uporabiti za oceno finančnega položaja banke, a so se. Banka Slovenije po presoji državnih revizorjev tudi ni zagotovila ustrezne enotne metodologije izvajalcev za določitev unovčitvene vrednosti zastavljenih premičnih in nepremičnih zavarovanj, prav tako ni predložila gradiv, ki bi upravičevala uporabo teh odbitkov pri izračunu dodatnih slabitev v pregledanih bankah.

»Na različen način so bile obravnavane tudi terjatve, ki so bile opredeljene kot donosne,« še piše v poročilu. In še, da BS ni imela ustreznega nadzora nad delom izvajalcev AOR, zato je otežena tudi presoja o primernosti uporabe rezultatov teh pregledov pri finančni oceni položaja bank. Glede izvedbe stresnih testov, ki sta jih izvajali družbi Oliver Wyman in Roland Berger, računsko sodišče ugotavlja, da je predpostavke makroekonomskih scenarijev za stresne teste določala BS, ki je manjkajoče podatke iz pregledov AOR nadomestila s konservativnimi predpostavkami, ker je pomenilo odstop od predvidene metodologije.

Vendar pa računsko sodišče ni moglo ugotoviti, ali je bila ocena o kapitalskem primanjkljaju zato višja ali ne.

 

Dvomi o utemeljenosti razlastitev

Glede razlastitve delničarjev in lastnikov podrejenih finančnih instrumentov banki, ki jih je BS utemeljila z negativnim kapitalom bank, pa računsko sodišče ugotavlja, da ni ustrezno utemeljenih razlogov za medletno prilagoditev izkazov bank, ki je bila opravljena na podlagi pregledov AOR. Državni revizorji so zaznali določena odstopanja od mednarodnih računovodskih standardov, a tega zaradi nerazpoložljivosti potrebne dokumentacije niso mogli ne ovreči ne potrditi kot tudi ne negativnega kapitala bank.

Kot je znano, je BS v sanaciji izbrisala za 960 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti bank. Kljub dvomom računsko sodišče tudi ni moglo potrditi ali ovreči, ali je bilo odrejeno povečanje kapitala bank primerno.

Poročilo ugotavlja, da je večji del od ugotovljene 4,8-milijarde izgube izhajal iz bančnih terjatev, ki so bile opredeljene kot nedonosne, pri tem pa niti iz gradiv BS ni razvidno, kako so se te razvrščale med dobre in slabe. Na ugotovljeni primanjkljaj kapitala je vplival tudi prenos nedonosnih terjatev na slabo banko, a je bil ta učinek zaradi nizke vrednosti majhen, ugotavljajo revizorji. Razlika med stresnimi testi bank v obeh pristopih je znašala kar 1,5 milijarde evrov, vendar računskemu sodišču iz gradiv BS ni uspelo ugotoviti razlogov za odstopanja.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so zadovoljni, da tudi računsko sodišče izraža podobne dvome o uspešnosti izrečenih ukrepov BS, kot so jih doslej imeli sami. Ogorčeni pa so, da je velik del poročila zakrit: »Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po sedmih letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je BS utemeljila izredne ukrepe in zahtevale slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin.« Menijo, da so ugotovitve revizorjev dodaten vzrok za poravnavo z razlaščenimi vlagatelji.

Banka Slovenije brez komentarja

V Banki Slovenije menijo, da poročilo presega pristojnosti računskega sodišča in posega v neodvisnost Banke Slovenije. »Zato smo že pred časom vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakonskih določb, ki računskemu sodišču omogočajo nadzor nadzorniških praks Banke Slovenije. Do odločitve ustavnega sodišča danes objavljenega poročila podrobneje tako ne bomo komentirali,« pravijo v centralni banki. V Banki Slovenije so se oktobra odločili, da z vlogo za presojo ustavnosti ponovno zaščitijo neodvisen položaj, s predlogom za zadržanje objave revizije, a ustavno sodišče o tem še ni odločilo. BANKA SLOVENIJE Računsko sodišče ugotavlja številne pomanjkljivosti pri nadzorni vlogi Banke Slovenije.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.