Banka Slovenije neuspešno utemeljila ukrepe ob sanaciji bank

NatisniNatisni

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji, sanacija bank, obveznice Datum: Četrtek, 10. december 2020 Ura: 10.52 Vir: TUKAJ

Računsko sodišče je objavilo ugotovitve revizije izvajanja nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije med letoma 2008 in 2014. 

Računsko sodišče ugotavlja številne pomanjkljivosti nadzorne vloge Banke Slovenije

Glede nadzora nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 je bila Banka Slovenije delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa je bila neuspešna, ugotavlja danes objavljeno poročilo računskega sodišča o izvajanju nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije (BS) med letoma 2008 in 2014.

Vsebina poročila je večinoma zakrita, računsko sodišče pa v mnenju ugotavlja, da ne morejo ne potrditi ne ovreči, ali so bile pri pripravi ocene upoštevani vsi standardi o ocenjevanju izgub, vključujoč skladnost z mednarodnimi računovodskimi standardi. »Zato ne moremo z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljeno dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev,« še piše v poročilu.

Spomnimo, BS je v letih 2013 in 2014 pri šestih državnih bankah na podlagi odločb o izrednih ukrepih skupaj ugotovila za pet milijard evrov bančne luknje, ki smo jo nato z dokapitalizacijo pokrili davkoplačevalci. BS je takrat vodil guverner Boštjan Jazbec.
 

Presoja v rokah ocenjevalcev

Glede odločitev pri sanaciji bank računsko sodišče ugotavlja, da BS pri izbiri izvajalcev pregledov kakovosti sredstev bank (AQR) predhodne javne objave ni ustrezno utemeljila. Kot je znano, sta te preglede nato izvedli družbi Ernst & Young in Deloitte svetovanje. BS tega, kot ugotavljajo revizorji, ni uskladila z medresorsko komisijo za izbiro izvajalcev. Državni revizorji še opozarjajo, da BS pri izvedbi AQR ni zagotovila enotne metodologije, največje razlike pa so bile pri ocenah donosnosti terjatev in unovčitvene vrednosti zavarovanj ter izračunu dodatnih slabitev. Pri tem je bila presoja prepuščena posameznim ocenjevalcem.

 

Računsko sodišče ugotavlja, da je na rezultate AQR pomembno vplivalo ocenjevanje vrednosti zastavljenih nepremičnin. Pri tem sta se po njegovih ugotovitvah uporabljala dva pristopa – zunanji ogled nepremičnine in avtomatizirani pristop, ki pa nista omogočila ocene po mednarodnih standardih verodostojne vrednosti, zato teh ocen ni bilo mogoče uporabiti za oceno finančnega položaja banke, a so kljub temu bile.

Dvomljiva primernost rezultatov

Banka Slovenije po presoji državnih revizorjev tudi ni zagotovila ustrezne enotne metodologije izvajalcev za določitev unovčitvene vrednosti zastavljenih premičnih in nepremičnih zavarovanj, prav tako ni predložila gradiv, ki bi upravičevala uporabo teh odbitkov pri izračunu dodatnih slabitev v pregledanih bankah. »Na različen način so bile obravnavane tudi terjatve, ki so bile opredeljene kot donosne,« še piše v poročilu. In še, da BS ni imela ustreznega nadzora nad delom izvajalcev AQR, zato je otežena tudi presoja o primernosti uporabe rezultatov teh pregledov pri finančni oceni položaja bank.

Glede izvedbe stresnih testov, ki sta jih izvajali družbi Oliver Wyman in Roland Berger, računsko sodišče ugotavlja, da BS ob sklenitvi pogodbe še ni bila celovito seznanjena z metodologijo pri pristopu »od spodaj navzgor«, a dovolj, da bi lahko preverila primernost uporabe rezultatov pri odločanju o potrebni dokapitalizaciji. Iz poročila še izhaja, da je predpostavke makroekonomskih scenarijev za stresne teste določala BS, ki je manjkajoče podatke iz pregledov AQR nadomestila s konservativnimi predpostavkami, ker je prestavljalo odstop od predvidene metodologije. Vendar pa računsko sodišče ni moglo ugotoviti, ali je bila ocena o kapitalskem primanjkljaju zato večja ali ne.

Dvomi o utemeljenosti razlastitev

Glede razlastitve delničarjev in lastnikov podrejenih finančnih instrumentov banki, ki jih je BS utemeljila z negativnim kapitalom bank, pa računsko sodišče ugotavlja, da ne obstajajo ustrezno utemeljeni razlogi za medletno prilagoditev izkazov bank, ki je bila opravljena na podlagi pregledov AQR. Državni revizorji so zaznali določena odstopanja od mednarodnih računovodskih standardov, a tega zaradi nerazpoložljivosti potrebne dokumentacije niso mogli ne ovreči ne potrditi, kot tudi ne negativnega kapitala bank. Kot je znano, je BS v sanaciji izbrisala za 960 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti bank.

 

Banka Slovenije brez komentarja

V Banki Slovenije menijo, da poročilo presega pristojnosti računskega sodišča in posega v neodvisnost Banke Slovenije. »Zato smo že pred časom vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakonskih določb, ki računskemu sodišču omogočajo nadzor nadzorniških praks Banke Slovenije. Do odločitve ustavnega sodišča danes objavljenega poročila podrobneje tako ne bomo komentirali,« pravijo v centralni banki. V Banki Slovenije so se v oktobru odločili, da z vlogo za presojo ustavnosti ponovno zaščitijo neodvisni položaj s predlogom za zadržanje objave revizije, a ustavno sodišče o tem še ni odločilo.

Kljub dvomom računsko sodišče tudi ni moglo potrditi ali ovreči, ali je bilo odrejeno povečanje kapitala bank, ki je bilo enako vrednosti ob najbolj neugodnem scenariju po stresnih testih.

Poročilo ugotavlja, da je večji del od ugotovljene 4,8-milijarde izgube izhajal iz bančnih terjatev, ki so bile opredeljene kot nedonosne, pri tem pa niti iz gradiv BS ni razvidno, kako so se te terjatve razvrščale med dobre in slabe. Na ugotovljeni primanjkljaj kapitala je vplival tudi prenos nedonosnih terjatev na slabo banko, a je bil ta učinek zaradi majhne vrednosti majhen, ugotavljajo revizorji. Razlika med stresnimi testi bank v obeh pristopih je znašala kar 1,5 milijarde evrov, vendar računskemu sodišču iz gradiv BS ni uspelo ugotoviti vzrokov za odstopanja.

 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.