5 vprašanj malih delničarjev vodstvu Telekoma Slovenije
NatisniMedij: Finance Avtorji: Petra Sovdat Teme: ZGD-1 , skupščine Datum: Petek, 30. avgust 2019 Stran: 5
5 vprašanj malih delničaijev vodstvu Telekoma Slovenije
Kaj bo Rajko Stankovič na seji skupščine delničarjev vprašal poslovodstvo državnega Telekoma in kdo bo sploh prišel na sejo
Na vsaki seji skupščine delničarjev imajo lastniki kapitala možnost nadzornikom in upravi postaviti vprašanja. Tudi na današnji seji skupščine delničarjev Telekoma Slovenije bo tako.
Rajko Stankovič iz društva malih delničarjev MDS ima za poslovodstvo pripravljena številna vprašanja, na katera doslej ni dobil odgovorov in ki jih letna poročila ne pojasnjujejo. Kdo bo na skupščini delničarjev odgovarjal na vprašanja? Ne zgodi se namreč velikokrat, da nadzorniki družbe vnaprej napovejo, da se ne bodo udeležili korporacijsko najpomembnejšega dogodka v poslovnem letu družbe, to je seje skupščine delničarjev. V Telekomu Slovenije je odstopljena predsednica nadzornega sveta Lidia Glavina presodila, da je oddelala dovolj. Drugi nadzorniki menda menijo, daje bolje, da se »ne izpostavljajo«. Tik pred sejo skupščine delničarjev ni znano niti, kdo bo prebral poročilo o delu nadzornega sveta v prejšnjem letu.
Da delničarji večkrat ne dobijo pojasnil na vprašanja, ki jih postavijo poslovodstvu, v slovenskih (večinoma državnih) družbah tudi ni nič neobičajnega. Tudi Stankovič, ki bo zastopal 250 malih delničarjev ali 1,6 odstotka kapitala, pravi, da odgovorov ni našel v nobenem javno dostopnem dokumentu. Kdo bo odgovarjal na njegova vprašanja, če sploh, tudi ni znano. Kaj bo Stankovič vprašal vodilne v Telekomu?
O zlatem padalu Rudolfa Skobeta Rudolf Skobe, dolgoletni predsednik uprave Telekoma Slovenije, je moral odstopiti 16. aprila.
Stankoviča zanima, ali držijo informacije, daje poleg šestmesečne odpravnine Skobe v sporazumu dobil tudi zaposlitev v Telekomu, do kdaj in za kak denar.
O zlatem padalu delavskega direktorja Deana Žigona
Kot smo razkrili včeraj, naj bi tudi odstopljeni delavski direktor Dean Žigon do konca mandata, ki gaje predčasno zapustil, še dve leti in pol dobival razliko med zdajšnjo in plačo člana uprave. Stankoviča zanima, zakaj morajo delničarji to plačevati, čeprav gre za zadevo sveta delavcev družbe, za kakšne zneske gre in kdo je to odobril.
Kako so zaznavali tveganja, kako so ukrepali
»Telekom ima službo za skladnost poslovanja, službo, odgovorno za upravljanje tveganj, in tudi službo notranje revizije, pa še finance in računovodstvo ter službo za kontroling in regulativo, ki skrbijo za nadzor poslovanja skupine. Zanima me, ali sta uprava in nadzorni svet opravila kakšno analizo, kateri od odgovornih v teh službah ni pravočasno zaznal domnevnih nepravilnosti, in kakšne ukrepe sta izvedla, da kaj takega ne bo več mogoče,« zanima Stankoviča. 0 čem govori? 0 domnevnih povezavah (nekdanjih) telekomovcev s posli Telekoma. Med morebitnimi spornimi omenja družbe Fitosol, Sončne rešitve in 3 SOL, v solasti Igorja Bohorča, nekdanjega direktorja strateške poslovne enote poslovni trg, ter Igorja Rojsa, nekdanjega direktorja velenabave.
Naprej, omenja družbe Verso Altima iz Hrvaške in tudi slovensko istoimensko podjetje, in ju sicer najdemo tudi v poslanskem vprašanju Janka Vebra iz leta 2017, kije vlado - ob sumih, da so mu prisluškovali - spraševal tudi po ugotavljanju lastništva tega podjetja in dobaviteljskih razmerjih s Telekomom.
Pa o domnevnem pranju denarja prek Hrvaške iz tako imenovane afere Mamič in domnevne vpletenosti nekdanjega prvega finančnika družbe Zorana Janka. Pa o poslih iz forenzične preiskave - gre za posle med letoma 2007in 2015 -, ki je v dveh primerih odkrila sume kaznivih dejanj oziroma sum oškodovanja na Telekomu.
O prodaji Blicneta in lpka
Telekom Slovenije je oktobra lani prodal Blicnet družbi Mtel Banjaluka, ld je v večinski lasti Telekoma Srbije. Prodaja Blicneta je bila končana letos, vrednost pa še ni razkrita. Stankoviča zanima, ali je bil posel sploh končan, ali je Telekom sploh dobil celotno kupnino in kolikšna je bila ter kdo je vodil postopek. Pa tudi, koliko je Telekom vložil v kosovskega mobilnega operaterja Ipko in koliko je dobil povrnjenega.
O televizijskem biznisu
Konec septembra, smo pisali, naj bi bila dosežena arbitražna odločitev o izplačilu grškega polovičnega partnerja iz televizijske družbe Antenna TV SL, ki upravlja televizijo Planet. Telekom bo Grkom moral po neuradnih podatkih plačati vsaj okoli 20 milijonov evrov za podjetje, ki ima 11,99 milijona evrov negativnega kapitala. Stankoviča zanima, koliko je stal postopek arbitraže, kako je tekel postopek izbora švicarske odvetniške pisarne Umbrecht in ali držijo medijske navedbe o povezavi slovenskega arbitražno-odvetniškega para Kresal-Senica. Stankovičabo zanimalo tudi, ali drži, da družbeniška pogodba ne omogoča konverzije kapitala v lastniški delež (negativnega kapitala tako ali tako ne gre konvertirati, spomnimo pa, daje Telekom že dokapitaliziral družbo, Grki pa ne), in če, zakaj je bila taka družbeniška pogodba sklenjena. Pa tudi, kako so v družbi zagotavljali, da so licenčne oddaje v televizijski družbi kupili po tržnih pogojih. Pričakujem jasne odgovore na vprašanja, ki jih bom postavil.
