Prvi mož Uniorja Darko Hrastnik za STA: Unior bo rasel tudi v naslednjih letih

NatisniNatisni

Medij: STA Avtorji: STA Teme:  Unior, mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2019 Ura: 09.45

Zreški Unior, ki letos obeležuje stoletnico obstoja, je v preteklem letu beležil rekordno prodajo, rast in nadaljnjo razdolžitev pa načrtujejo tudi v naslednjih letih. Kot je za STA povedal predsednik uprave Darko Hrastnik, se nameravajo še bolj širiti na trge obeh Amerik, za letos pa je napovedal verjetni začetek prodajnega postopka Uniturja.

O lanskih poslovnih rezultatih za zdaj natančno še ni mogel govoriti, je pa bilo z vidika prodaje leto 2018 za njih znova rekordno in je preseglo predlanski dotlej najvišji dosežek, ki je na ravni družbe znašal nekaj več kot 165 milijonov evrov prihodkov. V prvih enajstih mesecih lani so sicer ustvarili nekaj manj kot 160 milijona evrov prodaje, kar je bilo dobre tri odstotke nad načrti in nad rezultatom leta prej. "Glede na rast prodaje bi lahko pričakovali, da bomo izboljšali poslovne rezultate, ki so bili že v letu 2017 rekordni, vendar je lani prišlo do negativnih vplivov zaradi rastočih cen jekla na vhodu, ki so rasle hitreje kot na prodajnem delu.

Ob tem so, podobno kot v drugih podjetjih, nekoliko hitreje rasli stroški dela, na končni izkupiček pa bosta imela vpliv tudi prodaja Krvavca, ki je bil leta 2017 še del skupine, lani pa ne, pa tudi nekaj manj naročil v našem sicer najmanjšem programu strojne opreme," je dejal Hrastnik. Sicer pa nameravajo v zreški družbi rasti tudi v naslednjih letih, saj načrtujejo rast med tremi in petimi odstotki letno, kar je po Hrastnikovih besedah nekakšen zmerni optimizem, saj ne pričakujejo takšne splošne gospodarske rasti, kot so ji bili priča lani, prav tako pa ne neke velike recesije. Kot druga slovenska podjetja se tudi Unior zadnje leto srečuje z izzivom, kako pridobiti primerno delovno silo. Prizadevajo si sicer predvsem za zaposlovanje ljudi iz lokalnega okolja in slovenskih iskalcev zaposlitve, a za določene profile so potrebe lahko zadostili samo z uvozom kadrov z območja nekdanje države, večinoma iz Bosne in Hercegovine, od koder imajo trenutno že več kot 30 sodelavcev. V zadnjih nekaj mesecih je pretok delovne sile manj opazen, pri tem pa Hrastnik verjame, da so njihovi zaposleni zadovoljni, saj se v podjetju ves čas trudijo za izboljšanje pogojev za delo. Ob tem se zaveda, da delajo v precej težki proizvodnji, a so pogoji dela po njegovem danes v primerjavi z dvema desetletjema nazaj precej boljši, postopoma pa se je v primerjavi s povprečjem panoge izboljšala tudi raven povprečnih plač. V Uniorju je trenutno nekaj več kot 1800 ljudi, v celotni skupini pa 3700.

Znotraj skupine so tudi lani izpeljali nekaj pomembnih investicij, med katerimi je izpostavil obnovo hotela na Rogli, vredno nekaj več kot tri milijone evrov. V proizvodnji zadnja tri leta, ko niso več omejeni zaradi zavez do bank, predvsem nadomeščajo stare stroje in hkrati širijo zmogljivosti za proizvodnjo v skupni višini približno 12 milijonov evrov letno.

Srednjeročni načrt podjetja predvideva povečanje prodaje do leta 2022 za skoraj petino, kar Hrastnik utemeljuje tudi s tem , da so danes s svojim največjim programom odkovkov za dele, ki jih proizvajajo številka ena v Evropi. To še posebej velja za dele krmilnih mehanizmov, na področju ojnic pa sodijo med tri največje v Evropi. Po zaslugi zaupanja kupcev prejemajo nova naročila in podpisujejo pogodbe za pet do sedem let naprej.

Prodaja klasičnega ročnega orodja na svetovni ravni sicer stagnira, a so se lotili nekaterih novih projektov, kot je kolesarsko orodje in orodje za delo pod visoko napetostjo, zato na teh segmentih pričakujejo rast, dodaja Hrastnik. Čeprav je Unior predvsem z ročnim orodjem prisoten v več kot sto državah po svetu, se v naslednjih štirih letih nameravajo še dodatno širiti na nove trge. "Če je še pred 20 leti veljalo, da odkovkov ne moremo prodajati na druge kontinente, danes naše izdelke tržimo tudi v Severni in Južni Ameriki. Če nam bodo finančni viri dovoljevali, bomo proizvodnjo dodatno razvijali na ameriškem trgu, hkrati pa bi tam povečevali tudi prodajo izdelkov vseh treh programov iz Zreč," je napovedal Hrastnik.

Potem ko so obveznosti do bank do sklenitve sporazuma leta 2013 pomenile precejšnjo težavo Uniorja, v naslednjih letih načrtujejo tudi precejšnjo razdolžitev. Proces razdolževanja že nekaj let poteka nemoteno, v povprečju za pet do deset milijonov evrov letno, pri čemer dolg odplačujejo skoraj izključno iz poslovanja, manj iz odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja. Kot je povedal Hrastnik, je na ravni skupine leta 2012 razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA znašalo več kot 10 , trenutno je okoli 3,5, računajo pa, da bi do leta 2022 prišli na številko pod dva, če ne bodo medtem spreminjali strateških usmeritev. Del dogovora z bankami je bila sicer tudi odprodaja dela premoženja, kar jim je za zdaj uspelo s prodajo družbe RTC Krvavec, še vedno pa je del skupine od leta 2017 sicer ločena družba Unitur, nekdanji program turizma, ki upravlja s Termami Zreče in smučarskim centrom na Rogli.

Glede prodaje slednjega je Hrastnik dejal, da bodo zelo verjetno letos šli v prodajni postopek. Pri tem ne gre le za zavezo do bank, pač pa želijo s tem Uniturju omogočiti nujna vlaganja v njegovo dejavnost, saj so potrebe zadnja leta presegale njihove zmožnosti na eni strani, po drugi pa mora Unior vlagati sredstva za razvoj vseh treh kovinskih programov. "Pridobitev strateškega lastnika ne bi bila dobra samo za Unior, ki teh finančnih virov nima, saj jih potrebuje za lasten razvoj, pač pa tudi za Unitur, ki bi lahko bil svežega kapitala deležen od morebitnega novega lastnika," je razložil Hrastnik in dodal, da v preteklosti resnih potencialnih kupcev ni bilo, z izčlenitvijo podjetja in trenutnimi dokaj ugodnimi gospodarskimi razmerami pa so možnosti za izpeljavo prodaje večje.

Sicer pa se tudi sam Unior že nekaj let sooča z negotovostjo glede lastništva, saj je v preteklosti konzorcij državnih in z državo povezanih lastnikov že peljal prodajni postopek za skoraj 55-odstotni delež družbe, a ga je leta 2017 ustavil, da bi lahko "zagotovil večje možnosti za uspešno prihodnjo prodajo". Kot je o tem povedal prvi mož podjetja, trenutno ne razpolagajo z informacijami, ali in kdaj se bo morda začel nov prodajni postopek, niti če je bila medtem morda sprejeta kakšna drugačna strategija glede državnega lastništva. To zagotovo predstavlja neke vrste negotovosti, seveda ne pri tekočem pridobivanju poslov, a za odločanje o dolgoročnem strateškem razvoju bi bilo vsekakor dobro vedeti, kdo bo njihov lastnik in kakšni so njegovi strateški interesi na dolgi rok, poudarja predsednik uprave Uniorja.

Če bi do prodaje prišlo, bi si v Uniorju seveda želeli strateškega lastnika, ki bi prihajal iz njihove panoge, a je tu po njegovem mnenju spet vprašanje, katere panoge, saj imajo znotraj družbe tri precej različne dejavnosti. "Kdor bi danes želel kupiti Unior, ga bo kupil z vsemi kovinskimi programi, ki sicer imajo precej sinergij, vendar morda za koga še vedno premalo. In kdor bi ga kupil danes, bi ga kupil tudi z Uniturjem," je dejal Hrastnik, ki od morebitnega prihodnjega novega lastnika pričakuje, da jim bo omogočil nadaljnji razvoj, izpolnitev ambicioznih načrtov in stabilnost.

Pri sedanjem številu delničarjev so interesi različni, saj nekatere zanimajo samo dividende, druge vrednost delnice, malo pa je po besedah Hrastnika takih, ki bi jih vsebinsko zanimalo za to, kaj bo Unior v prihodnje počel. A tudi če lastništvo ostane nespremenjeno, bodo še naprej zagotavljali rast, ki so jo napovedali v srednjeročnem poslovnem načrtu, še pravi Hrastnik. Morda celo kaj več od tega, saj imajo za zdaj še nepotrjene načrte za vstop na področje kovanja aluminija, ki bi lahko pomenil njihov četrti kovinski program in ima potencial zelo hitre rasti.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.