Slovenska borzna elita letos kljub opozorilom o ohlajanju gospodarstva vlaga pol milijarde evrov

NatisniNatisni

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?

Poglejmo najprej številke. V tabelo smo vključili šest borznih družb, zaradi specifike panog smo iz tabele izpustili finančni del tečajnice ljubljanske borze – NLBZavarovalnico Triglav in Pozavarovalnico Sava (o teh pišemo na koncu članka).

V absolutni številki daleč najvišjo napoved vlaganj je za letos napovedal večinoma državni Telekom Slovenije – 212 milijonov evrov (njegovo napoved smo na Financah že posebej analizirali, več v članku Velika Telekomova vlaganja: kaj, zakaj, kam?). Sledita mu novomeški farmacevt Krka s 137 milijoni evrov oziroma približno desetino napovedanih prihodkov od prodaje in naftni trgovec Petrol s 101 predvidenim milijonom novih naložb.

Občutno več naložb kot lani oziroma v prejšnjih letih napovedujejo v večinsko državni Luki Koper, edini so zmanjšanje naložb glede na lani v načrtu napovedali v Cinkarni Celje. V koprskem logistu Intereuropa nameravajo vlaganja glede na lani skoraj podvojiti, a je njihova raven zelo skromna, saj je družba še vedno prezadolžena in v postopku finančne sanacije. Spomnimo, v težave je zašla predvsem zaradi zadolževanja za zgrešene naložbe v času, ko jo je vodil Andrej Lovšin.

Čeprav končne ravni naložb za leto 2018 še ni – zgornji graf z izjemo Luke Koper in ocene celoletne vrednosti naložb pri Cinkarni – zajemajo podatke za devetmesečje, je opaziti precej večje investicijske napovedi.

Kdo vlaga v kaj?

 

1. Krka

Novomeški farmacevt Krka vsako leto vloži približno desetino tega, kar proda. Ker Krka zadnja leta povečuje prihodke od prodaje, se v skladu s tem povečujejo tudi višine naložb. Lansko devetmesečje je bilo sicer investicijsko skromnejše od istega obdobja leto prej, vendar pa je nekaj naložb pred dokončanjem.

V prihodnjih nekaj mesecih bodo končali četrti razvojno-raziskovalni center (RKC4), večnamensko skladišče za vhodne materiale in končne izdelke, nabavljajo dodatno opremo za večjo proizvodnjo trdih zdravil v obratu Notol 2, povečujejo zmogljivosti v obratu za proizvodnjo veterinarskih izdelkov z biocidnim učinkom, pa končujejo opremljanje tovarne Krka-Rus 2 v Istri v Rusiji ter proizvodnjo veterinarskih izdelkov v Jastrebarskem na Hrvaškem. V Ljubljani pa Krka gradi tudi nove poslovne prostore za Bežigradom – več o tem (in o vrednosti posameznih naložb in napovedih poslovanja) smo pisali v članku Kaj gradi Krka nasproti Plečnikovega stadiona?

2. Telekom Slovenije

Načrte večinoma državnega telekomunikacijskega operaterja za vlaganja smo v Financah pred nedavnim že podrobno obdelali. Zato ponovimo: 212 milijonov evrov naložb nameravajo vlagati v posodobitve in razvoj omrežja. Njihove tri najpomembnejše naložbe bodo širitev dostopovnega optičnega omrežja, nadaljnja modernizacija radijskega omrežja in razvoj storitev. Dodajmo, da prav v ceni telekomunikacijskih storitev na trgu med operaterji divja prava vojna.

Skoraj 700 milijonov evrov, natančneje 676,7 milijona, je oziroma bo skupina Telekom Slovenije od začetka leta 2016 do konca tega leta vložila v razvoj družbe oziroma njena osnovna sredstva. Konec prejšnjega leta je Telekom reprogramiral stomilijonsko posojilo in se na novo zadolžil za sto milijonov evrov, za letos pa so napovedali tudi manj prihodkov in dobička.

3. Petrol

Energetski trgovec namerava do leta 2022 vložiti več kot pol milijarde evrov, le letos 101 milijon evrov. »Naložbena politika skupine bo usmerjena v utrjevanje položaja na področju prodaje na slovenskem trgu, v širitev prodaje na trgih jugovzhodne Evrope ter v širitev poslovanja na področju energetskih in okoljskih sistemov. Posebna pozornost bo namenjena razvoju inovativnih poslovnih modelov,« pravijo. V naftnem trgovcu so nekaj takih modelov že proučili, nekaj jih še preiskujejo. Med temi je že odpadel nakup prevozniške platforme GoOpti, odločitve o nakupu Avantcarja še ni, je pa Petrol kupil podjetje za brezgotovinsko poslovanje mBills.

V Petrolu odpirajo tudi trgovine brez bencinskih servisov in vstopajo v nepremičninski biznis z načrtovano gradnjo dveh poslovnih stolpnic. V načrtu je, da se bodo leta 2021 selili iz poslovne stolpnice na Dunajski 50 v stolpnico na zemljišču, ki so ga kupili že leta 2016, nasproti Plečnikovega stadiona. V Petrolu sicer za leto 2019 napovedujejo skoraj sto milijonov evrov čistega dobička.

4. Luka Koper

Precejšen skok naložb glede na lani, ko so za te namenili zgolj 19 milijonov evrov, letos pa nameravajo 72 milijonov evrov, v večinoma državni pristaniški družbi pripisujejo počasnim postopkom za pridobivanje dovoljenj. Njihovi glavni letošnji projekti so podaljšanje prvega pomola (obala kontejnerskega terminala), gradnja garažne hiše, gradnja šeste skupine tirov (v zaledju tretjega bazena, za potrebe avtomobilskega terminala), gradnja priveza za ro-ro ladje v tretjem bazenu (ladje za prevoz vozil) in nov kamionski vhod v pristanišče.

»Vse te naložbe so predvidene v strateškem poslovnem načrtu družbe in namenjene povečevanju pristaniških zmogljivosti, kar bo zagotavljalo večji pretovor blaga, hitrejši obrat blaga, izboljšalo učinkovitost pristaniških operacij in povečalo konkurenčnost pristanišča,« pojasnjujejo v Luki. V prejšnjih letih, dodajajo, so vlagali predvsem v novo tehnologijo na kontejnerskem terminalu – mostna dvigala na tirih, obalna dvigala za pretovor največjih kontejnerskih ladij, ureditev depoja za prazne zabojnike in novo največje zaprto skladišče. Letos v Luki načrtujejo manj dobička zaradi višjih stroškov, več o tem v članku Luka Koper v letu 2018: triodstotna rast v tonah, sedemodstotna rast v evrih. Letos bodo stroški oklestili dobiček.

5. Cinkarna Celje

Načrte celjske kemične družbe črpamo iz njihovih javno objavljenih napovedi, odgovorov na vprašanja nam niso poslali. Je pa Cinkarna edina med obravnavanimi družbami, ki napoveduje lrčenje naložb. Zakaj? »Tradicionalno bomo konzervativni na področju financiranja in upravljanja denarnih sredstev. V letu 2019 načrtujemo bistveno manjši obseg investiranja. Naložbe bomo izvajali po posameznih programih glede na potrebe, njihovo zmožnost in perspektivnost. Zaloge surovin in materialov bodo na normalnih ravneh. Obseg terjatev bo nižji. Načrt 2019 zajema tudi porabo dveh milijonov evrov okoljskih rezervacij, usmerjenih v sanacijska dela na lokacijah Bukovžlak in Za Travnik, ter proces uničenja TENORM odpadkov,« so zapisali v decembra lani objavljenih načrtih. Cinkarna bo morala le za ekološko sanacijo vod odšteti 5,8 milijona evrov, so napovedali.

V teh so, spomnimo, opozorili tudi na nadaljnje upadanje prodajnih marž (več v članku Načrti Cinkarne Celje za 2019: prihodki enaki, dobiček močno navzdol). Te so že lani zarezale v poslovanje, več v članku Kaj upad prihodkov in dobička Cinkarne Celje pomeni za prihodnje dividende.

6. Intereuropa

Koprski logist, ki se zaradi zgrešenih prejšnjih vlaganj pobira že deset let, je v daleč najslabši koži od vseh borznih družb. Še vedno v fazi prestrukturiranja nima veliko denarja za posodabljanje družbe. Za letos načrtuje za 5,9 milijona evrov naložb – skromen znesek pa je skoraj še enkrat višji od lanskega. In tudi višji kot leta pred tem. Krpali so tako rekoč le najnujnejše, poslovanje pa jim tudi ni omogočalo kaj več od poplačevanja posojil. »Največji naložbeni projekti skupine Intereuropa so usmerjeni v podporo osnovne logistične dejavnosti: nadgradnjo skladiščne infrastrukture za potrebe kupcev, posodobitev skladiščne in transportne mehanizacije ter posodobitev IT-infrastrukture,« pravijo.

Spomnimo, da bo prihodnji teden znano, kdo bo oddal zavezujočo ponudbo za nakup Intereurope – prodajni postopek se ponavlja drugič. Več o tem v člankih Rok za ponudbe za Intereuropo podaljšan – v igri še trije: kdo so Angleži, ki so v igri? in Spoznajte logiste, ki bi kupili Intereuropo. Za letos načrtujejo 168,5 milijona evrov prihodkov od prodaje.

7. NLB, Triglav in Sava Re predvsem v IT. Pa tudi nove biznise

Pri finančnih družbah je vrednost naložb težko ocenjevati, večinoma pa banke in zavarovalnice – če se ne odločijo za kakšne prevzeme – vlagajo v posodabljanje IT-opreme, od »zidovja« pa, recimo, v prenove poslovalnic ali poslovnih stavb.

Do pred kratkim državna NLB je poleg zahteve za umik iz lizinške dejavnosti in drugih poslovnih omejitev, ki jim jih je »priskrbela« Cerarjeva vlada z odpovedjo prodaje leta 2017, imela še prepoved prevzemanja. Je pa banka precej vlagala v preoblikovanje, posodobitev in poenotenje IT-sistemov banke, kar velja tudi za NLB Skupino. »Gre za digitalizacijo, ponujanje storitev v celoti prek mobilnih aplikacij in elektronskih poti, za poenostavitev procesov in storitev na eni strani ter inovativne rešitve za potrebe strank na drugi,« razlagajo v banki, ki ne razkriva podrobnejših načrtov o poslovanju za letos. Dodajmo pa, da so v upravi banke med cincanjem politike v zvezi s prodajo banke večkrat omenili, da je zdaj tudi zanje priložnost za kak prevzem na Balkanu. Podatka o višini naložb za lani v banki niso želeli razkriti, je pa pričakovati, da bo na ravni prejšnjih let. Leta 2017 so za naložbe v osnovna sredstva namenili dobrih 26 milijonov evrov, leta 2016 17,2 milijona, leta 2015 pa 31,5 milijona evrov. Zaradi spremembe poslovnih modelov bank bodo potrebna še nadaljnja vlaganja v IT.

 

Tudi v Zavarovalnici Triglav je glavnina naložb usmerjena v IT, so pa v primerjavi s »prihodki«, ki jih ustvarja – zanemarljivi. V prvih devetih mesecih lani so vložili 8,1 milijona evrov v opredmetena osnovna sredstva in 4,2 milijona evrov v neopredmetena (programska oprema in premoženjske pravice). V letu 2017 so take naložbe skupaj dosegle 19 milijonov evrov, leto pred tem pa 14,3 milijona.

Foto: vir: Triglav.eu 

V največji, tudi večinoma državni zavarovalnici tudi pravijo, da bodo še nadaljevali posodabljanje procesov v smeri digitalizacije, avtomatizacije in optimizacije. »Razvijamo večkanalni prodajni pristop – spletno in mobilno prodajo – in druge alternativne prodajne poti kot je bančna prodaja,« pravijo. Vlagajo tudi v podatkovno skladišče, geografski informacijski sistem, centralizirajo upravljanje informacijskih tehnologij in infrastrukture, povečujejo informacijsko in kibernetsko varnost ter nadgrajujejo sisteme za preprečevanje zavarovalnih prevar. Del teh stroškov nastane tudi zaradi povečanih regulativnih zahtev. 

Skupina Triglav, ki za 2019 načrtuje med 90 in 100 milijoni evrov dobička pred obdavčitvijo, se utrjuje tudi na področju upravljanja premoženja (več v članku Alte ni več – še skladi prodani Triglavu), pokojninskih zavarovanj (nakup hrvaške pokojninske zavarovalnice RaiffeisenMirovinsko osiguravajuče društvo ter dokupljen delež Skupne pokojninske družbe). Leto pred tem so ustanovili še življenjsko zavarovalnico v Makedoniji in regionalno platformo za alternativne naložbe Trigal, skupaj s Savo Re pa proučujejo vstop v zdravstveni biznis – več o tem smo razkrili v članku Triglav in Sava Re bi imela ambulanto – projekt vodi Aleš Aberšek.

 

V Savi Re so bili pri odgovorih skromni – so pa našteli njihove zadnje naložbe: 45-odstotni delež Moje naložbepokojninske družbe (2015), nakup pokojninske družbe NLB Nov penziski fond Skopje (marec 2018) , srbske zavarovalnice EnergoprojektGarant (marec 2018), hrvaških (življenjske) zavarovalnice ERGO osiguranje in Ergo životno osiguranje (april 2018) in 77-odstotnega deleža v družbi za upravljanje premoženja Infond decembra lani. Za letos sicer načrtujejo več kot 4,5-odstotno rast prihodkov iz poslovanja, napovedujejo pa predvsem vlaganja v digitalizacijo.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.