Bertoncljevi pišejo nov zakon o bančnih razlastitvah

NatisniNatisni

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 09. januar 2019 Stran: 10

Sanacija bank Banko Slovenije bi lahko kmalu pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče - Poravnava ni izključena

Ljubljana - Ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bertonclja, kot kaže, ne bo »posvojilo« predloga zakona o pravnem varstvu bančnih razlaščencev, ki ga je sprejela prejšnja vlada, ampak pripravlja svoj predlog, je mogoče izvedeti. To nakazujejo tudi odgovori ministrstva, kjer zakon napovedujejo do pomladi.

Vlada oziroma državni zbor že skoraj dve leti zamujata z odpravo neustavnosti, ki jo je jeseni 2016 glede razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic saniranih bank ugotovilo ustavno sodišče. Minister Bertoncelj je med svojimi prednostnimi nalogami napovedal sprejetje zakona, ki naj bi razlaščenim vlagateljem omogočil učinkovito pravno varstvo in vložitev odškodninskih tožb, a predloga še ni na obzorju. Kot kaže, tudi zato, ker ministrstvo ne namerava v postopek sprejetja poslati predloga, ki ga je predlagala prejšnja vlada in s katerim niso bili zadovoljni ne oškodovani vlagatelji ne poslanci, ampak pripravlja novo različico zakona.

Do zakona spomladi

Na ministrstvu za finance zatrjujejo, da je predlog zakona, ki sledi odločitvi ustavnega sodišča, ena od prednostnih nalog vlade. Kot pravijo, zaradi kompleksnosti zdaj glede predloga zakona potekajo intenzivna usklajevanja med ministrstvom za finance in ministrstvom za pravosodje: »Načrtujemo, da bi lahko vlada predlog zakona obravnavala in posredovala v državni zbor v letošnjem prvem četrtletju, še pred tem pa bo v skladu z običajno proceduro predložen tudi v obravnavo zainteresirani javnosti.« Po neuradnih informacijah bi se to lahko zgodilo že konec januarja. To pomeni, da bi lahko bil zakon po najbolj optimističnem scenariju v državnem zboru sprejet pred poletjem.

Neuradno je mogoče izvedeti, da je za zdaj usklajeno, da naj bi postopki potekali le na enem sodišču. Materialne določbe, ki naj bi opredelile pravice in obveznosti, pa so menda še odprte. Spomnimo, da je prejšnji predlog zakona predvideval, da bi lahko oškodovani vlagatelji vložili odškodninske tožbe proti Banki Slovenije, ki naj bi odškodnine tudi plačala, razen če bi dokazala, da je pri ugotavljanju stanja pred sanacijo bank in pri izreku izrednih ukrepov delovala kot skrben gospodar.

Poravnava je mogoča

V zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 je bilo razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov evrov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja, skupaj torej dobrih 960 milijonov evrov. Ker je že zdaj jasno, da utegnejo biti odškodninski postopki dolgotrajni in dragi, se tako mali kot večji razlaščenci že nekaj časa zavzemajo za poravnavo.

Mali delničarji pri tem predlagajo ločitev dobro poučenih vlagateljev (poenostavljeno tistih, ki profesionalno delujejo na finančnimi trgi) in nepoučenih vlagateljev. 

Na ministrstvu o tem za zdaj menda ne razmišljajo, že septembra pa so za Delo povedali, da lahko vpletene strani po vložitvi tožbe vedno sklenejo poravnavo: »Na ministrstvu podpiramo pripravljenost za vzpostavitev dialoga in iskanje rešitev med (potencialnimi) pravdnimi strankami, ki bi omogočale razbremenitev pravosodnega sistema, kot tudi hitrost, ekonomičnost in uniformnost odločitve,« so odgovorili takrat.

Če bo druga stran tudi po novem zakonu Banka Slovenije, bi to lahko bila tudi ena od nalog novega guvernerja Boštjana Vasleta, ki naj bi funkcijo nastopil danes. Vasle je v pogovoru za Delo dejal, da je treba počakati na razplet zadev, ki so v postopku pravne presoje. »Če se bo izkazalo, da so bile storjene tudi kakšne nepravilnosti, bi se bil pripravljen s tem soočiti, še posebej ker sam nisem bil vpleten v te postopke,« je dodal.

Računsko sodišče v nizkem startu

Morebitne nepravilnosti pri sanaciji bank že preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki je za to zoper nekdanje člane sveta Banke Slovenije z guvernerjem Boštjanom Jazbecem na čelu tik pred božičem na tožilstvo podal kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Po naših neuradnih informacijah pa bi lahko sanacijo bank pod drobnogled kmalu vzelo tudi računsko sodišče. Banka Slovenije je oktobra lani umaknila zahtevo za presojo ustavnosti člena zakona, ki to revizijo omogoča.

Na računskem sodišču so nam že lansko jesen odgovorili, da je program njihovega dela zaupen, zato obsega morebitne revizije poslovanja Banke Slovenije ne morejo komentirati. Naši viri pa pravijo, da je kmalu pričakovati odziv računskega sodišča. Ministrstvo pripravo zakona napoveduje do konca marca. Skupaj je bilo izbrisanih za skoraj milijardo evrov bančnih obveznosti.  

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.