Lekcije

NatisniNatisni

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji:  Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 2

Danes se zapirajo stojnice z delnicami NLB, ki vsaj v severovzhodni Sloveniji niso šle kot sveže žemljice. Še kako boleč je namreč spomin na konec leta 2013, ko je dobrih sto tisoč delničarjev v glavnem Nove KBM čez noč ostalo brez delnic, za katere so novembra 2007 stali v vrstah in zanje plačevali 27 evrov in več. Država jih je v slogu najhujših postsocialističnih nacionalizacij brezkompromisno razlastila. Ob tem je poteptala obljube o rasti in dividendah, dane v prospektu ob javni prodaji delnic. Tudi tokratne obljube v sveže natisnjenih prospektih so podobne tistim izpred enajstih let. Cena je mamljivo nastavljena pod knjigovodsko vrednost, da gre upati na vzpon delnice na ljubljanskem in londonskem borznem parketu. In ker tudi v tej zgodbi nastopajo tuji, kot jim učeno rečejo, institucionalni vlagatelji, bi lahko ti tudi tokrat potegnili daljšo, kot se je to zgodilo v primeru delnic NKBM. Ker so bili bolj poučeni? Ne, ker so bili bolje obveščeni vlagatelji!

Bo NLB končno padla z davkoplačevalskih ramen?

In zakaj je sploh treba prodajati slovenske banke? Ker so tako rekli v Bruslju? Ker smo jim dali nedovoljeno državno pomoč? Pa saj je ni dal Bruselj, ampak slovenski davkoplačevalci, vključno s stotisočimi izbrisanimi delničarji in obvezničarji. In zakaj zapirati poslovalnice na obrobju Slovenije, še preden je znana nova lastniška roka? Da tega od nas ni zahtevala Evropska komisija, ampak da smo jim to sami ponudili v zameno za podaljševanje rokov za prodajo, se govori okoli NLB. Čiščenje portfelja nedonosnih poslovalnic je videti tudi kot priprava terena za novega tujega lastnika... In če že prodajamo najpomembnejšo slovensko banko, zakaj s tričetrtinskim paketom ne iščemo strateškega lastnika in iztržimo višjo ceno, se vprašujejo nekateri finančniki. Spet drugi, da bo po štirih večmilijardnih dokapitalizacijah NLB končno padla z davkoplačevalskih ramen.

Težko je razumeti tudi pasivnost večine od sto tisoč razlaščenih delničarjev, da niso bili bolj glasni pri iskanju poti do svoje razlaščene lastnine. Verjetno je tudi zato, ker so imeli v lasti le po nekaj deset delnic, kar je premalo za drago sodno pot. Je pa v njihovem imenu uspela peščica najbolj vztrajnih, nedavno s prvo sodbo v njihov prid. Slovenija pa je zaradi kršenja pravic malih delničarjev in obvezničarjev od konca oktobra ponovno pod drobnogledom Evropskega sodišča za človekove pravice.

In kje je po prvi petletki od izbrisa slovenska trojka v sestavi premierka Alenka Bratušek, finančni minister Uroš Čufer in državni sekretar Mitja Mavko, potem ko je dosledno izvršila vse, kar je od nje zahteval Bruselj in žal tudi česar sploh ni? Prva je ministrica, drugi specialist za terjatve in tretji svetovalec uprave Abanke, ki je od včeraj na poti v večinsko srbsko last. In ker brez Boštjana Jazbeca operacija striženja delničarjev in obvezničarjev ne bi uspela, je ta iz Banke Slovenije odšel v dobro plačano službo v Bruselj seveda.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.