Kovintrade - Ne gre za menedžerski prevzem
NatisniMedij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo)) Avtorji: JANJA INTIHAR Tema: mali delničarji Datum: Čet, 12. jul.. 2018 Stran: 4
Ne gre za menedžerski prevzem
Zaradi delniškega sporazuma je večina lastnikov Kovintrada morala objaviti prevzemno ponudbo - Lansko poslovanje dobro, podjetje letos najelo sindicirano posojilo Foto: Kovintrade Prevzemna ponudba, ki jo je konec junija objavila skupina delničarjev Kovintrada, je v delu javnosti porodila prepričanje, da se uprava tega najpomembnejšega slovenskega trgovca na področju metalurgije in ogrevalne tehnike pripravlja na prevzem.
»To nikakor ne drži,« pravi predsednik uprave Marko Staroveški, »saj gre le za formalni postopek, ki nam ga nalaga prevzemna zakonodaja. Večina lastnikov podjetja je namreč podpisala delniški sporazum in je zato morala objaviti ponudbo za prevzem še preostalega deleža.« Po končani prevzemni ponudbi se po zagotovilih Staroveškega v Kovintradu ne bo nič spremenilo, največji delež podjetja bo še naprej ostal v lasti večine zaposlenih in njihovih družinskih članov. V Kovintradu so delniški sporazum imeli že pred časom, zdaj so ga le obnovili. Podpisalo ga je 79 delničarjev, med njimi tudi celotna 5-članska uprava ter podjetja Liko, Celjski sejem in Bartimeaus, ki so lastniki 81,36 odstotka družbe. Za preostale delnice, ki jih imajo v rokah posamezniki in podjetja, ki niso poslovno povezana s Kovintradom, ponujajo 36,30 evra. »Ne pričakujemo, da jih bo veliko prodalo svoj delež, zato tudi nismo določili praga uspešnosti.
Res gre zgolj za zakonsko obveznost, ki smo jo zaradi delniškega sporazuma bili dolžni opraviti,« pravi Marko Staroveški in dodaja, da lastniki sporazuma niso podpisali zaradi obrambe pred morebitnim prevzemom. »Nič takšnega nam ne grozi, lastniki smo delniški' sporazum sklenili predvsem zaradi omejitve prenosa delnic in zagotovitve enotnega nastopa pri nadaljnjih nakupih in prodajah delnic. Ker imamo skupne interese in cilje, smo se torej dogovorili, da bomo delovali usklajeno. Če takšnega dogovora oziroma sporazuma nimaš, je podjetje odprto za vse morebitne lastniške in druge spremembe.« Staroveški še poudarja, da podpisniki delniškega sporazuma ne načrtujejo sprememb poslovne politike, zaposlovanja ali krajev opravljanja poslov. »Vse bo ostalo enako kot doslej, tudi za ostale male delničarje.«
Zaradi sindiciranega posojila poslovanje nič lažje Bolj kot delniški sporazum ali prevzemna ponudba je za Marka Staroveškega trenutno pomembno, da je podjetje uspešno končalo pogajanja o prestrukturiranju dolga, ki ga je imelo do osmih bank in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). S štirimi bankami je 14. junija sklenilo pogodbo o najemu 24 milijonov evrov sindiciranega posojila. Večino posojila, 21 milijonov evrov, je porabilo za poplačilo dolga bankam, preostanek denarja je dobila DUTB, ki je pred leti prevzela posojilo, najeto pri Probanki. Kovintrade mora sindicirano posojilo vrniti do leta 2022. Zaradi pravil, ki jih je določal program prestrukturiranja, sklenjen z osmimi bankami, se Kovintrade v preteklih nekaj letih v Sloveniji ni mogel razvijati tako, kot je želel, predvsem je bil omejen pri naložbah. Nujno bi moral poiskati rešitev za svoje osrednje skladišče v Štorah, ki je že nekaj časa zasedeno do zadnjega kotička. Zdaj bo nekoliko lažje, pravi Marko Staroveški, saj so jim banke bolj kot prej pripravljene prisluhniti in podpreti njihove načrte, z novim posojilom se je znižala tudi obrestna mera, zaradi česar bo lahko podjetje prihranilo več denarja.
»Vse to nikakor ne pomeni, da bomo zdaj lažje zadihali. Pravila gospodarjenja so ostala enaka, vse naše naloge so ostale enake, še naprej bomo morali čim bolje delati, da bomo lahko vrnili dolg, izpolnjevati bomo morali vse zaveze, ki nam jih nalaga pogodba o najemu sindiciranega posojila.
Bankam bomo morali še naprej dokazovati, da znamo delati dobro in da imamo vse urejeno ter pod nadzorom.« Mersteel ali Štore Eden od ciljev Kovintrada v naslednjih petih letih je povečanje dodane vrednosti na zaposlenega s sedanjih 56 tisoč na 75 tisoč evrov. Takšno rast mu bo omogočila prodaja programov z več dodane vrednosti, kar pomeni razrez metalurških izdelkov ter pripravo materiala za dodatno obdelavo in proizvodnjo. Vendar trenutno za takšne dodelavne posle nima primernega prostora. Dobil bi ga z razširitvijo skladišča v Štorah. Druga možnost je nakup Mersteela, nekdanje Merkurjeve družbe, ki se prav tako ukvarja s prodajo metalurških izdelkov in je v lasti podjetja Mersteel trgovina in storitve v stečaju. Kovintrade je za nakup tega podjetja aprila oddal nezavezujočo ponudbo.
Prodaja na Balkanu raste Kovintrade je lani prvič v svoji zgodovini prodal več kot 200 tisoč ton metalurških izdelkov. Zaradi večje količinske prodaje in tudi višjih cen na svetovnem trgu je prihodke od prodaje v primerjavi z letom 2016 povečal za 26 odstotkov. Znašali so 152 milijonov evrov. Višji kot predlani je bil tudi čisti dobiček, ki je znašal malo manj kot dva milijona evrov. Marko Staroveški pravi, da podjetje dobro posluje tudi letos, saj je v prvem polletju količinsko prodajo povečalo za 3 do 4 odstotke, vrednost prodaje je od lanske v enakem času višja za približno 10 odstotkov. Kako bo v drugem polletju, je težko napovedati, pravi Staroveški, saj se razmere na trgu zaradi globalnega dogajanja oziroma odnosov med Evropo, Rusijo, Kitajsko ter v zadnjem času tudi ZDA nenehno spreminjajo.
»Poslovanje našega podjetja je zelo odvisno od dogajanja na svetovnem trgu, kjer pravil o povpraševanju in cenah ni več. Vse se dogaja zelo hitro in spreminja iz tedna v teden. Trendov ni več. Ameriške napovedi o carinah sicer na Kovintrade ne bodo neposredno vplivale, vendar jih bo zaradi sodelovanja z avtomobilsko industrijo zagotovo čutil posredno. Ker ne vemo, kakšne bodo spremembe in kdaj se bodo zgodile, moramo dogajanje na svetovnem trgu budno spremljati in biti pripravljeni na hitre odločitve. Ekipa v našem podjetju, ki je zadolžena za to, je zelo dobra.« Celjsko podjetje, ki sicer dve tretjini prihodkov ustvari na slovenskem trgu, je lani najbolj povečalo prodajo na Balkanu, ki ga je v zadnjih letih določilo za svoj razvojno najbolj perspektivni trg. »Prodajo smo povečali na Hrvaškem, v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini, zelo dobro delamo na Madžarskem in v Bolgariji, večjo prodajo imamo tudi na Poljskem. V ostalih državah dosegamo približno takšne rezultate kot že vsa leta doslej,« pojasnjuje Staroveški, ki lansko in letošnje poslovanje podjetja ocenjuje kot dobro.
Čeprav je Kovintrade lani prihodke od prodaje povečal za približno četrtino, še vedno nekoliko zaostaja za letom 2011, ko so prihodki znašali 164 milijonov evrov. »Leti 2016 in 2017 sta bili prvi po temeljitem finančnem in poslovnem prestrukturiranju, ko smo opustili nekatere prodajne programe ter se umaknili iz Ukrajine, Belorusije in Rusije,« pojasnjuje predsednik uprave Kovintrada. Med 79 podpisniki delniškega sporazuma je tudi celotna uprava Kovintrada.
