ZPSVIKOB je zakon o izživljanju nad razlaščenci. Dvomite? Preberite mnenji DS in ZPS DZ!

NatisniNatisni

Medij: Finance Avtorji: Tadej Kotnik Teme: Banke Datum: Tor, 23. jan.. 2018

Ko je avgusta 2016 premier Cerar za finančno ministrico predlagal Matejo Vraničar Erman, sem opozoril, da se je ta na ministrstvu za finance (MF) že dotlej, še kot državna sekretarka, pri pisanju zakonov požvižgala na ustavo in vsa svarila pravne stroke, tudi zakonodajno-pravne službe DZ (ZPS DZ), pri prepričevanju poslancev pa si je pomagala tudi z lažmi.

Mateja Vraničar Erman je bila jeseni 2013 glavna snovalka zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr), ki je bil že med nastajanjem in obravnavo v DZ deležen svaril (tudi ZPS DZ), da je protiustaven zaradi arbitrarnega vrednotenja nepremičnin in kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva (pritožbe zoper vrednotenje). Prav ona je 13. novembra 2013 v DZ vzvišeno zatrjevala, češ da so ta svarila zgrešena, saj da »jasna pravila« v ZDavNepr zagotavljajo, da vrednotenja ne morejo biti »določena na neki arbitraren način, ki si ga je izmislil neki državni uradnik, ki nima nič boljšega v tistem trenutku početi«, in jih prepričala, da so zakon sprejeli.

A 6. februarja 2014 je ustavno sodišče odločilo, da je ZDavNepr kršil ustavo, in to prav zato, ker je »vzpostavil nevarnost arbitrarne uporabe vrednotenja nepremičnin«, pravico do pritožbe zoper to vrednotenje pa »zagotavljal le navidezno« (odločba U-I-313/13-86, točki 89 in 70).

Skoraj sočasno z ZDavNepr je na MF nastajala tudi »izbrisna« novela zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki je bila prav tako deležna svaril (tudi varuha človekovih pravic), da krši ustavno pravico izbrisanih imetnikov do učinkovitega sodnega varstva oziroma pravnega sredstva (odškodninske tožbe), in tudi pri pisanju te novele in njenem tiščanju skozi DZ je Mateja Vraničar Erman igrala ključno vlogo. Prav ona je 8. novembra 2013 v DZ zatrjevala, češ da bi bil izbris bančnih delnic in podrejenih obveznic brez nadomestila zgolj hipotetičen, »skrajni ukrep«, dejanske odločitve pa da bodo »odvisne od konkretnega primera do posameznega konkretnega primera«, kar je bila laž, saj so se prav na MF že dva meseca prej v dopisih, ki jih je razkrila Mladina, izrecno zavezali prav k izbrisu, a je poslance prepričala, da so sprejeli še ta zakon. Tudi med presojo ustavnosti določil ZBan-1L so na MF – takrat že z Matejo Vraničar Erman kot ministrico – zatrjevali, češ da je omejevanje sodnega varstva izbrisanih ustavno dopustno, saj da se tako »teži k stabilnosti sistema«.

A 19. oktobra 2016 je ustavno sodišče odločilo, da je ZBan-1L kršil ustavo, in to prav zato, ker je razlaščencem z odrekanjem dostopa do ključne dokumentacije toliko »otežil oblikovanje in substanciranje že temeljne trditvene podlage« za odškodninske tožbe, da jim je »pomembno zmanjšal možnosti za uspeh s tožbenimi zahtevki«, zaradi česar »je bil v neskladju s pravico do sodnega varstva« (odločba U-I-295/13-260, točke 123, 126 in 130).

Ker je premier Cerar tudi pisanje zakona, ki naj bi odpravil to protiustavnost, zaupal istemu ministrstvu in isti Mateji Vraničar Erman, ki sta to protiustavnost zakuhala, jo stiščala skozi DZ in zatem še odločno zanikala pred ustavnim sodiščem, je bilo že takrat mogoče posumiti, da pisanje tega zakona ne bo dobronamerno, saj je tvorcem izbrisa v očitnem interesu onemogočiti razkritje neutemeljenosti in nepravilnosti tega izbrisa.

Da bo res tako, je postalo precej jasno, ko je novembra 2016 Mateja Vraničar Erman zaupala operativno vodenje priprave novega zakona prav Urški Cvelbar, ki je imela to vlogo že pri pisanju ZBan-1L (takrat še kot vodja sektorja), si ob njegovem sprejetju jeseni 2013 v tajnih dopisih z nižjimi evropskimi uradniki izmenjevala čestitke za »dobre novice« in nato napredovala na položaj direktorice direktorata za finančni sistem. Še jasneje je to postalo, ko je decembra 2016 Siol razkril, da MF nastajajoči predlog zakona intenzivno usklajuje z Banko Slovenije (BS). Pa še jasneje, ko je februarja lani Delo razkrilo, da je celó ministrstvo za pravosodje ocenilo, da so rešitve v tem predlogu – takrat že usklajene z BS – »celo slabše od sedanjih in še dodatno omejujejo pravico do sodnega varstva«.

Maja lani se je iztekel rok, ko bi moral biti ta zakon – s paradoksalnim imenom zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), a o tej paradoksalnosti kdaj drugič – uveljavljen, a finančna ministrica je takrat svoj predlog poslala v še eno usklajevanje BS. Ta je začela pritiskati, naj se dodatno oteži dostop razlaščencev do tajnih nestandardnih cenitev, ki so decembra 2013 bojda v vseh naših sistemskih bankah ugotovile negativen kapital, in to v vsaki ravno tolikšnega, da je ZBan-1L, uveljavljen tik pred tem, dovoljeval izbris vseh njihovih delnic in podrejenih obveznic brez nadomestila. Ker je dodatno oteževanje dostopa do cenitev povsem v nasprotju s točko 123 odločbe ustavnega sodišča, ki izrecno določa, da mora BS razlaščencem omogočiti »poln vpogled« v cenitve, in to »že v fazi pred vložitvijo tožbe«, so na MF omahovali. A septembra je guverner BS, kot je razkril Siol, začel prositi ECB, naj »pritisne« še ona, ECB pa je, kot je zatem prav tako razkril Siol, pisanje »pritiskovnega« mnenja prepustila večinoma kar BS, ga opremila s svojim logotipom in poslala MF.

Tako ni presenečenje, da končni predlog zakona, ki je v DZ prišel 13. novembra lani – pol leta po tem, ko bi moral že veljati – ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti (za kar bi zadostovalo pet ali šest členov), temveč jo še stopnjuje (in ima zato 43 členov, ki BS dovoljujejo nadaljevanje skrivanja cenitev, ji dodeljujejo državo za zagovornico, jo pooblaščajo za določitev odškodnine, MF pa za določitev »posebnih izvedencev« brez statusa sodnega izvedenca, ki jih morajo plačati razlaščenci, in to po petkratniku siceršnje tarife, omejujejo predložitev dokazov le na čas do prvega naroka …).

Dvomite? Pa preberite pravni mnenji o tem predlogu, ki sta ju v minulem tednu pripravila državni svet (DS) in ZPS DZ. DS je v mnenju, objavljenemminulo sredo, zapisal (druga stran, drugi odstavek) …

»Predlog ne udejanja vsebine iz odločbe Ustavnega sodišča in v smislu zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva ne izboljšuje položaja nekdanjim imetnikom, prav tako pa v konceptualnih rešitvah bistveno odstopa od podanih stališč Ustavnega sodišča.«

… pa v nadaljevanju med drugim še (druga stran, točka 1) …

»Čeprav prav neenakost pravdnih strank po stališčih Ustavnega sodišča pomeni enega od bistvenih razlogov, zaradi katerega (…) učinkovito sodno varstvo ni zagotovljeno, predlog tega protiustavnega stanja ne odpravlja, (saj) ne omogoča seznanitve nekdanjih imetnikov s potrebnimi informacijami že pred vložitvijo tožbe. Prav tako so zelo omejujoče tudi določbe, ki urejajo možnost njihove seznanitve vsaj med samim sodnim postopkom.«

… in še (točka 2) …

»Predlog v nasprotju s stališčem Ustavnega sodišča oži definicijo »pravilne obravnave«, (saj) bi moral pri ugotavljanju pravilnosti oziroma nepravilnosti ugotovljenih dejstev določati, da je treba upoštevati tudi mednarodne standarde za sanacijo bank (…), oziroma da bi moralo sodišče v postopku ugotavljati, ali so bili standardi, uporabljeni v Sloveniji, enaki tem standardom ali pa so od njih odstopali.«

… pa še (točka 3) …

»Nenaklonjenost predloga do oškodovancev je izrazita tudi pri vlaganju tožb, saj predlog, za razliko od predhodnega, ki je bil dan v javno razpravo, ne predvideva več, da v postopku izdana sodba učinkuje za vse nekdanje imetnike. (…) Na tak način se k vlaganju tožb sili vse nekdanje imetnike, kar bo po nepotrebnem obremenilo sodišča, postopki pa bodo zaradi zelo velikega števila tožnikov še bolj zapleteni in dolgotrajnejši.«

… in še (točka 4) …

»Predvideno je, da bo višino odškodnine izračunavala BS, ki je povzročila nastanek škode, ne pa, da nepristransko in neodvisno o tem presoja sodišče. Ker predlog ne vsebuje jasnih kriterijev, na kakšen način naj BS izračuna odškodnino, se s tem krši pravica nekdanjih imetnikov, da o njihovi zahtevi za plačilo odškodnine (ki vključuje tudi določitev njene višine) odloči sodišče ali drug neodvisen in nepristranski organ.«

ZPS DZ pa je v mnenju, objavljenem v četrtek, zapisala (druga stran, zadnji odstavek) …

»Predlagane rešitve ne odpravljajo vseh očitkov Ustavnega sodišča ureditvi, ki je bila že spoznana za protiustavno, zlasti ne informacijskega neravnotežja med nekdanjimi imetniki in BS. Nekatera posebna procesna pravila, predvsem pa ureditev sodbe ter postopek izračuna in izplačila odškodnine, pa ogrožajo pravico do odškodnine (…) Predlagana ureditev kot celota, ki predstavlja edino možnost, da bančni vlagatelji zavarujejo svoje z ukrepom izbrisa prizadete premoženjske interese, bi lahko ponovno predstavljala protiustaven poseg v pravico nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti do učinkovitega sodnega varstva.«

… med konkretnimi pomisleki, nanizanimi na 14 straneh, pa navajam le štiri, in sicer (stran 4) …

»Iz predloga izhaja, da imajo pravico dostopa do podatkov in dokumentov (le) tožniki. To pomeni, da predlog te pravice ne daje vsem nekdanjim imetnikom, kot izhaja iz odločbe US, ampak le tistim, ki bodo vložili tožbo po tem zakonu. Poleg tega ta pravica ni brezpogojna (…) Menimo, da iz odločbe US jasno izhaja, da bi moral biti nekdanjim imetnikom zagotovljen dostop do informacij in podatkov še pred vložitvijo tožbe.«

… in še (stran 5) …

»Dokumenta, ki se bosta objavila za posamezno banko, po mnenju ZPS ne zadostujeta za substanciranje tožbenega zahtevka, še posebej ob upoštevanju določila, po katerem bo BS smela prekriti podatke, ki se štejejo za zaupne ali osebne podatke ali poslovno skrivnost. S tem bo BS kot tožena stranka lahko odločilno vplivala na možnost uveljavljanja sodnega varstva.«

… pa še (stran 8) …

»Kot izhaja iz uradnih spletnih strani (…) MF, se pričakuje, da bo dokazni postopek izjemno zahteven in z visokimi stroški. Višino teh stroškov bi bilo treba predstaviti in oceniti, ali bi ti lahko zaradi prekomernosti nekdanjega imetnika odvračali od sodnega varstva.«

… in še (stran 10) …

»Po oceni ZPS bi predlagana ureditev, skupaj z ureditvijo postopka izračuna in izplačila odškodnine, lahko pomenila izvotlitev pravice do sodnega varstva. V tem primeru presoja dopustnosti posega po ustaljeni presoji US ne zahteva tehtanja sorazmerja med posegom v človekovo pravico in morebitnim ustavno dopustnim ciljem. Noben še tako dopusten cilj namreč ne more utemeljiti ureditve, ki lahko poseže v samo jedro človekove pravice.«

Čez osem dni bo predlog ZPSVIKOB obravnaval odbor DZ za finance in monetarno politiko; predstavniki DS in ZPS DZ bodo tam verjetno povzeli svoje zgoraj citirane ugotovitve, predstavniki MF pa uporabili svoje zgoraj povzete metode zavajanja. Ali bodo poslanci uvideli, da je ta zakon nemogoče popraviti z amandmaji, saj so ga na MF in BS že v zasnovi oblikovali tako, da protiustavnost le še stopnjuje, ali pa bodo vnovič nasedli in bomo namesto zakona o sodnem varstvu razlaščencev dobili zakon o nadaljnjem izživljanju nad razlaščenci, bomo izvedeli 1. februarja.


Razkritje: avtor je bil imetnik izbrisanih obveznic več slovenskih bank ter soavtor in prvopodpisani pobude za oceno ustavnosti U-I-295/13, ki je privedla do razveljavitve člena 350a zakona o bančništvu (ZBan-1) ter 265. člena zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB) zaradi kršitve ustavne pravice razlaščencev do učinkovitega sodnega varstva.
Tadej Kotnik je kolumnist časnika Finance in redni profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.