Zamenjava nadzornikov ni uspela

NatisniNatisni

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji , ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Sre, 10. jan.. 2018 Stran: 6

SKUPŠČINA DELNIČARJEV GORENJA

Manjšinski delničarji niso uspeli zamenjati Marka Voljča in Uroša Slavinca, skupščina pa je postregla z dvobojem Sluiterja in Bobinca in z novimi očitki na račun nadzornikov ter uprave Gorenja.


Včerajšnja burna skupščina delničarjev Gorenja se je začela z izglasovanim nasprotnim predlogom Kapitalske družbe in Modre zavarovalnice, naj skupščino namesto mariborskega odvetnika Kristijana Antona Kontarščaka vodi pooblaščenec uprave Gorenja Gorazd Podbevšek. V nadaljevanju po pričakovanjih manjšinski delničarji niso uspeli izglasovati zamenjave predsednika nadzornega sveta Marka Voljča in člana Uroša Slavinca, saj bi za to potrebovali tri četrtine glasov, za sklep pa je glasovalo 44,7 odstotka na skupščini prisotnega kapitala. Zato tudi niso glasovali in razpravljali o imenovanju s strani manjšinskih delničarjev predlaganih Philipa Alexandra Sluiterja in Roberta Lična. Po skupščini pa ni bilo napovedanih izpodbojnih tožb.

Sluiter: "Iz uprave Gorenja sem odšel zaradi resne prevare"

Pred glasovanjem je Sluiter pojasnil zahtevo za odpoklic dveh nadzornikov in opozoril na konflikte interesov ter precejšnje zneske, ki jih je prejela kadrovska agencija Voljčeve soproge, in na to, da Slavinec ni želel ukrepati, ko ga je opozarjal na resne nepravilnosti, malo za tem pa se je v Gorenju zaposlil Slavinčev sin. Krešimir Martinjak, namestnik predsednika nadzornega sveta, je na očitke odgovoril, da nadzorniki delajo v dobro družbe - in čeprav se večkrat ne strinjajo, najdejo prave rešitve. Za te sta vedno bila tudi nadzornika, ki ju želijo manjšinski delničarji zamenjati.

Sluiter je še dejal, da je kupil delnico Gorenja po 38 evrov in je še vedno delničar, ter zanikal namigovanja, da naj bi bil njegov načrt razprodaja Gorenja po delih. "Gorenje je resen bolnik, ki ga je treba hitro prestrukturirati s prodajo vseh neosnovnih dejavnosti in mu dati dve do tri leta časa - ne pa da mu uprava na vrat na nos išče strateškega partnerja, v katerem se bo izgubilo," je dejal Sluiter in dodal, da je za samostojno slovensko Gorenje, ki pa mora postati bolj dinamično, saj je zdaj okorno in birokratsko vodeno. Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Peter Kobal pa je dodal, da nasprotuje idejam Sluiterjevega prestrukturiranja, saj bi to pomenilo, da bi v Velenju ostali le dve petini zaposlenih, 3000 pa jih bi moralo na cesto.

Predsedniku uprave Gorenja Franju Bobincu pa je Sluiter očital "resno prevaro", ki naj bi jo med revizijo ugotovila angleška svetovalna družba Grant Thornton, ker naj bi Gorenje leta 2008 nakazalo 15 milijonov evrov posojila, kot je dejal Sluiter, neki družbi, ki naj bi za švicarski sklad kupovala delnice Gorenja. Po skupščini je pojasnil, da je šlo za Gorenjevo družbo v Nemčiji, ki naj bi financirala švicarski sklad EECF, ta pa je kupila nekajodstotni delež v Gorenju, kar naj bi bilo po zakonu o gospodarskih družbah sporno. Dejal je še, da naj uprava Gorenja objavi omenjeno revizijsko poročilo in tako razblini vse dvome, če meni, da nima prav.

Bobinac Sluiterju: Dokazite obtožbe, sicer razmislim o tožbi

Franjo Bobinac se je ostro odzval na direktne osebne obtožbe Sluiterja, za katerega pravi, da je prišel v upravo Gorenja leta 2008, ko se je začela kriza, in da nikoli ni verjel v Gorenje, saj je med drugim predlagal zapiranje proizvodnje, selitev v Azijo in selitev sedeža na Nizozemsko. Prav tako naj bi zamaknil pomembno poslovno odločitev za dva meseca in tako ogrozil poslovanje Gorenja: "Iz uprave Gorenja pa je odšel, ker nisem želel zamenjati Braneta Apata. Mislim, da vem, na kaj namiguje, ko omenja prevaro. S tem se je ukvarjala revizijska komisija, ki jo je vodil Keith Miles. Takrat so mu rekli, naj to dokaže - ali pa Na zaslišanje pa ni prišel," je dejal Bobinac in nekdanjega kolega v upravi pozval, naj tokrat obtožbe dokaže, ali pa bo razmislil tudi o osebni tožbi.

V izjavi po skupščini pa je Bobinac še pojasnil, da je šlo za posojilo za ruskega partnerja (Intersolar, op. a.), ki je bilo v celoti z obrestmi vrnjeno. O Sluiterju pa še povedal, da je njegov cilj z napadi zbiti ceno delnice, poceni kupiti Gorenje in ga nato razprodati. O njegovi podjetnosti in strokovnosti pa je dejal, da je v tem času spravil že nekaj svojih družb v stečaj, upnikom pa ostal dolžan deset milijonov evrov, od tega nizozemski banki 3,5 milijona evrov.

Redna skupščina Gorenja, na kateri bodo imenovali novi nadzorni svet, bo sicer maja letos, še prej pa se bodo nadzorniki v stari sestavi sestali v četrtek in med drugim obravnavali sponzoriranje ruskega nogometnega kluba Torepdo. Gorenje bo v petek objavilo še oceno poslovanja v letu 2017 in letošnje načrte.

Mali delničar na minus 82 odstotkov

Na skupščini se je oglasil tudi mali delničar Borut Klajnšek in dejal, da je po enajstih letih njegov donos z delnicami Gorenja minus 82-odstoten. "Če bo šlo tako naprej, Gorenje ne bo več dolgo proizvajalo strojev v Velenju. Levi in desni ste povedali svoje, jaz pa ne verjamem nobenemu več," je dejal in dodal, da bo verjel, ko bo imel na svojem delniškem računu pozitivni rezultat, sicer pa bi bilo po njegovem mnenju treba zamenjati celotni nadzorni svet in upravo, pričakuje pa tudi pojasnila o tem, kaj je res in kaj ni pri milijonskem sponzoriranju moskovskega nogometnega kluba Torpedo.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.