Računsko sodišče bi zanimala morebitna navodila ECB

NatisniNatisni

Medij: Delo Avtorji: Katja Svenšek, Peter Žerjavič Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Čet, 16. nov.. 2017

»Zakon o Banki Slovenije posega v neodvisnost evrosistema. Na to sem dolžan opozarjati,« pravi guverner BS.

V Banki Slovenije so prepričani, da zakon, ki daje računskemu sodišču pooblastilo za revizijo nadzorniških postopkov in praks, posega v njihovo ustavno zagotovljeno samostojnost in neodvisnost, posredno pa tudi v »neodvisnost evrosistema ter ECB« in krši evropsko zakonodajo. Na računskem sodišču pojasnjujejo, da bi jih lahko zanimala morebitna navodila tretjih oseb, dana centralni banki.

Računsko sodišče je s spremembo zakona o Banki Slovenije dobilo pristojnost revidiranja poslovanja Banke Slovenije na enak način, kot lahko revidira poslovanje drugih porabnikov javnih sredstev, poleg tega pa tudi tistih nadzorniških praks, ki so vodile v porabo proračunskega denarja, kar se seveda nanaša predvsem na ukrepe, izvedene decembra leta 2013. Banka Slovenije je zakon med nedavno minulimi prazniki že poslala v presojo ustavnemu sodišču, kot smo poročali včeraj, a se je guverner Boštjan Jazbec zaradi navedenega v minulih tednih obrnil tudi na Evropsko centralno banko (ECB) in njenega guvernerja Maria Draghija. Iz dokumentacije, s katero razpolagamo, je razvidno, da je Jazbec guvernerja Draghija opozoril, da je glede na »vključenost ECB v leta 2013 opravljene preglede kakovosti sredstev bank (AQR) in stresne teste zelo verjetno, da bo revizija sodišča vključevala tudi vlogo ECB in njenih predstavnikov, vključno z njihovo vlogo in prispevkom v razpravah s svetovalci pri AQR in stresnih testih«.

Računsko sodišče bi zanimala navodila ECB

Kakšno vlogo natančno je imela ECB in njeni predstavniki pri AQR in stresnih testih, guverner centralne banke ni konkretno odgovoril. Zakonodajalec je, da bi se izognil posegom v nadzor ECB, obdobje revizije, ki jo lahko izvede računsko sodišče, omejil na obdobje do datuma, ko je nadzor prevzela ECB, zato smo za komentar guvernerjevih opozoril prosili računsko sodišče. Ti pojasnjujejo, da nimajo pristojnosti revidiranja ECB, a »če bi med revizijo ugotovili, da je Banka Slovenije delovala po navodilih tretjih oseb, lahko računsko sodišče preveri tudi ta del poslovanja, vendar v okviru pristojnosti in odgovornosti revidiranca, to je Banke Slovenije«.

Iz navedenega je mogoče sklepati, da bi računsko sodišče lahko zanimala navodila ECB, ki bi jih izvajala centralna banka. Naj spomnimo, da se v zadnjih štirih letih od sanacije bančnega sistema, za katero je država porabila več milijard evrov, postavljajo predvsem vprašanja, kdo vse je vplival na pripravo in izbor metodologije, izbor izvajalcev in svetovalcev pri AQR in stresnih testih ter sezname terjatev, ki so jih morale banke prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank.

»Ponovil sem znana stališča«

Poročali smo, da je Jazbec poskušal pri ECB doseči usklajen odziv (v sodelovanju z drugimi institucijami Evropske unije, še posebno Evropsko bančno agencijo) na slovensko zakonodajo, ki bo računskemu sodišču omogočila vpogled, opozoril pa je tudi na zakonodajo, ki bo v sanaciji bančnega sistema razlaščenim imetnikom podrejenih obveznosti bank omogočila, da od BS zahtevajo odškodnino. »Glede zakonov sem le ponovil stališče BS oziroma njenih strokovnih služb,« je dejal guverner.

»Ključna pripomba Banke Slovenije je, če strnem, da zakon o Banki Slovenije daje računskemu sodišču pooblastilo za revizijo izvedenih nadzorniških postopkov in nadzorniških praks, s čimer se po mnenju Banke Slovenije - in po mojem osebnem mnenju - posega v ustavno zagotovljeno samostojnost Banke Slovenije in njeno neodvisnost, zagotovljeno s statutom ESCB [Evropskega sistema centralnih bank] in ECB. S tem se torej posredno posega tudi v neodvisnost evrosistema in ECB ter krši relevantno evropsko zakonodajo. Na to sem dolžan opozarjati,« je poudaril Jazbec.

Bo računsko sodišče čakalo ustavno?

Centralna banka je, kot smo poročali, zakon o Banki Slovenije že poslala v ustavno presojo, na računskem sodišču pa ne razkrivajo, ali bodo z revizijo počakali na odločitev ustavnih sodnikov ali ne. »Odločitev o tem, kdaj bo računsko sodišče izvedlo revizijo ter kakšen bo njen cilj (in s tem obseg revidiranega poslovanja) je v rokah računskega sodišča. Ker je program dela računskega sodišča zaupen, vam njegove vsebine ne moremo razkriti,« so pojasnili.

Bruselj: Postopek proti Sloveniji je še vedno odprt

Slovenija je že od maja v postopku ugotavljanja kršitev zakonodaje EU, povezanem s kriminalistično preiskavo v Banki Sloveniji 6. julija 2016. Evropska komisija, na katero se je takoj po preiskavi s pismom predsedniku Jean-Claudu Junckerju obrnil predsednik ECB Mario Draghi, je že decembra poskusila neuradno pojasniti položaj. Zaprosila je za pojasnila o dejstvih in o tem, kako so slovenski organi ohranili nedotakljivost arhivov ECB. Ker z odgovori slovenske strani ni bila zadovoljna, je 5. maja letos z uradnim opominom sprožila prvo fazo postopka ugotavljanja kršitev prava EU, Slovenija je odgovorila na opomin konec junija, a evropska komisija se o nadaljnjih ukrepih še ni odločila. V postopku se ugotavlja, ali je Slovenija s preiskavo kršila nedotakljivost arhivov, ki jo zahteva 7. protokol k pogodbi o delovanju EU, in dolžnost lojalnega sodelovanja.

Po pravilih lahko Bruselj v primeru nezadovoljstva z odgovori pošlje uradno zahtevo za skladnost z zakonodajo EU, poimenovano obrazloženo mnenje. Z njim evropska komisija pozove državo članico, naj jo v določenem roku, navadno v dveh mesecih, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev obveznosti po pravu EU.

Če država članica ne zagotovi skladnosti z zakonodajo EU, se evropska komisija lahko odloči, da bo sprožila postopek na Sodišču EU. V približno 95 odstotkih zadev v zvezi s kršitvami države članice izpolnijo svoje obveznosti po pravu EU, preden je proti njim sprožen sodni postopek.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.