Politika o Jazbecu: Z eno besedo: sramota.

NatisniNatisni

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Čet, 16. nov.. 2017

Kako naše včerajšnje razkritje dopisov, iz katerih izhaja, da je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec prek Evropske centralne banke (ECB) želel preprečiti sprejetje zakona, ki bi omogočil revidiranje Banke Slovenije, komentirajo predsednik računskega sodišča in nekateri poslanci, ki jim mora guverner letno poročati o svojem delu?


Razkritje dopisov, ki jih je v Frankfurt guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju poslal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, danes zelo odmeva. 

V vrstah poslancev in tudi na računskem sodišču je povzročilo presenečenje in ogorčenje. Nekateri zato že napovedujejo, da bo treba o ravnanju guvernerja slovenske centralne banke sprožiti parlamentarno razpravo. 

Vsebina dopisov namreč razkriva, da je Jazbec v resnici ECB na vsak način želel dobiti na svojo stran zato, da bi ta s položaja moči in vpliva preprečila brskanje po drobovju Banke Slovenije in dogajanju v letu 2013, ko smo v Sloveniji sanirali banke.

Kaj je Jazbec zapisal o Veselu … 

V korespondenci se je močno obregnil ob računsko sodišče in njegovega predsednika Tomaža Vesela, ki je z oktobrsko spremembo zakona o Banki Slovenije dobil zakonsko pooblastilo in možnost za revidiranje ne le poslovanja centralne banke, ampak tudi ukrepov iz leta 2013. 

To bi lahko dalo odgovor tudi na vprašanje, ali je Slovenija za sanacijo bank morda porabila preveč denarja, ker je bila njena izguba izračunana (ne)namerno previsoko. 

"Predsednik računskega sodišča je ob več priložnostih potrdil namero sodišča, da pregleda postopke, ki jih je Banka Slovenije vodila ob stresnih testih leta 2013 in zunanjih pregledih kakovosti sredstev bank (AQR), po katerih je sledila odločba v petih kreditnih institucijah (vključno z izbrisom podrejenega dolga)," je v dopisu Draghiju zapisal Jazbec.

V dopisu je izrazil prepričanje, da bo Vesel revizijo Banke Slovenije uvedel takoj po začetku veljavnosti zakona.

… in kaj Jazbecu odgovarja Vesel? 

"Evropska centralna banka (ECB) v postopku sprejemanja zakona o Banki Sloveniji nikoli ni stopila v stik z računskim sodiščem," je včerajšnje razkritje komentiral predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

"V javno objavljeni komunikaciji med ECB in Banko Slovenije me najbolj preseneča, da gre za opozorilo, ki se je pojavilo že po tem, ko je bil zakon že sprejet," meni Vesel. Po njegovem lahko to dejstvo razumemo tudi kot neko obliko pritiska. 

"Želim pa opozoriti na bistveno vprašanje – zakaj Banka Slovenije v reviziji, ki bi jo po mednarodnih standardnih izvedel po ustavi najvišjih varuh financ, vidi poseg v njeno neodvisnost? Ne živimo v iluziji, da so vsi revidiranci veseli, ko nas vidijo, toda Banka Slovenije s takšnimi navedbami že vnaprej ustvarja nezaupanje," se sprašuje Vesel. 

"Guverner bi mi lahko pomisleke poslal v vednost"

Omembe svojega imena v dopisih "ni želel posebej komentirati": "Mogoče bi bilo dobro, če bi guverner takšne pomisleke poslal tudi meni v vednost." 

Banka Slovenije je na ustavno sodišče nedavno vložila pobudo za oceno ustavnosti spremenjenih določb Zakona o Banki Slovenije s predlogom za začasno zadržanje izvajanje in absolutno prednostno obravnavo. 

"Zdaj nas je Banka Slovenija tudi z zahtevo po presoji ustavnosti zakona potisnila v čuden položaj. Z izdajo sklepa o revidiranju bomo tako počakali do odločitve ustavnega sodišča. Upam, da bo to odločilo hitro, pri čemer ne želim s tem na nikogar pritiskati," je dodal Vesel. 

Gaspari: Banka Slovenije ni del ECB

Kako na početje guvernerja Jazbeca gleda eden od njegovih predhodnikov Mitja Gaspari?

"Zadeve ne želim komentirati ali se kakorkoli drugače vključevati v razprave o tem. V mojem obdobju je imela Banka Slovenije z ECB le običajno regulatorno komunikacijo. Banka Slovenije sicer ni del ECB, ampak je del Evropskega sistema centralnih bank. Tudi vse odločitve, povezane s sanacijo bank, so bile sprejete po slovenskem pravnem redu," odgovarja Gaspari. 
Gaspari je bil guverner Banke Slovenije med letoma 2001 in 2007. Položaj je moral zapustiti po tem, ko mu državni zbor v času vlade Janeza Janše ni podelil novega mandata. 

V postopku imenovanja Gasparija za drugi mandat je v javnosti izbruhnila afera, v kateri so nekateri poslanci koalicija očitali, da je Banka Slovenije na ECB pošiljala projekcije javnih financ, s katerim naj bi slabšala gospodarsko in siceršnjo podobo države. Očitki so se pozneje izkazali za neresnične. Gaspariju je zaradi tega večina poslancev državnega zbora odrekla podporo. 

Poslanci zgroženi

Banka Slovenije po ustavi za svoja ravnanja odgovarja neposredno državnemu zboru, ki imenuje tako guvernerja kot viceguvernerje. ECB, ministrstvo za finance in državni zbor so besedilo zakona o Banki Sloveniji ločeno usklajevali več kot leto dni. Jazbec pa je že v dopisu, ki ga je poslal 27. septembra, Draghiju razkril, da bo zahteval presojo zakona na ustavnem sodišču. 

"Že večkrat sem javno izrazil nestrinjanje z določenimi potezami in odločitvami guvernerja Jazbeca," je danes izjavil Marko Pogačnik, podpredsednik državnozborskega odbora za finance (SDS).

Predsednico odbora Urško Ban (SMC), ki se po funkciji udeležuje tudi sej sveta Banke Slovenije, "takšna komunikacija ECB z guvernerjem Jazbecem nekoliko preseneča". 

"Težko je najti pametno razlago za tako ostro reakcijo guvernerja pri nasprotovanju neodvisnemu revidiranju Banke Slovenije. Naša politična odgovornost je, da računskemu sodišču omogočimo to možnost, pri čemer nikakor ne gre za poseg v neodvisnost centralne banke. Ne razumem, zakaj se guverner, ki zatrjuje, da je bila sanacija bank izvedena v skladu z zakoni predpisi, revizije tega procesa tako boji. Ne vem, ali in kaj skriva," poudarja Banova, ki "v tem trenutku ne more napovedati, ali bo o tem odbor razpravljal na posebni seji".

"Sprašujem se, česa se v resnici boji Banka Slovenije"

"Na podlagi teh odkritij se sprašujem, kaj Banka Slovenije v zvezi z dokapitalizacijo bank prikriva in česa se v resnici boji," je poudaril poslanec NSi Jernej Vrtovec. 

"Mnenja ECB o Sloveniji in slovenski zakonodaji so bila v preteklih mesecih očitno spodbujena tudi iz Slovenije, iz Banke Slovenije. Glede na razsežnosti bo o tem treba opraviti razpravo tudi v DZ. Banka Slovenije ni 'država v državi'. Tudi po zakonu mora centralna banka letno poročati v DZ. Parlament je njen kontroling," meni Vrtovec.  

"Z eno besedo: sramota," se je na naše včerajšnje razkritje odzval vodja poslanske skupine Matjaž Han. Tudi sicer med poslanci, s katerimi smo govorili danes (nekateri niso želeli dati uradne izjave), prevladuje prepričanje, da dopisi očitno razgaljajo Slovenijo kot "banana republiko". 

Na preostala pojasnila, med drugim tudi predsednika vlade in državnega zbora, še čakamo. 

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.