Vlada bo v Mercator napotila izrednega člana uprave

NatisniNatisni

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Sre, 26. apr.. 2017 Stran: 4

Potem ko so poslanci včeraj potrdili novi zakon, da bi Agrokorju preprečili izčrpavanje Mercatorja, lahko pričakujemo, da bo na predlog vlade sodišče že v prihodnjih dnevih imenovalo izrednega člana uprave. 

Poslanci državnega zbora so včeraj s 47 glasovi za in 20 proti potrdili novi zakon, s katerim namerava vlada preprečiti morebitno Agrokorjevo izčrpavanje Mercatorja. 

Tako imenovani lex Mercator, ki ga je vlada pripravila za podjetja z najmanj 6000 zaposlenimi in milijardo evrov prihodkov, bo omogočil imenovanje izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena, torej tistih, ki vplivajo na gospodarsko, socialno in finančno stabilnost Slovenije. Izredni član uprave bo lahko imenovan v primeru, ko se je večinski lastnik družbe sistemskega pomena ali z njim povezana oseba znašla v insolvenčnem postopku ali podobnem postopku, katerega cilj je odprava insolventnosti oziroma prestrukturiranje, nadzoroval pa bo posle med obvladujočo in odvisno družbo, torej med Agrokorjem in Mercatorjem. Po drugi strani se izredni član uprave, ki ga bo na predlog vlade imenovalo sodišče, ne bo smel vtikati v redno poslovanje. Zakon tudi določa, da v času trajanja mandata izrednega člana uprave odvisna družba večinskemu lastniku ne sme dajati poroštev, garancij in posojil, razen če s tem soglaša izredni član uprave. 

Zakon tudi za druge primere? 

Po pripravi zakona so se v zvezi z njegovo vsebino pojavile številne kritike in pripombe, vendar je vlada le redke upoštevala v končni verziji zakona. Ena od njih je, da je za posle z večinskim družbenikom potrebno soglasje celotne uprave. Po prvi inačici zakona bi bil izredni član uprave v primeru, da bi ta imela tri člane in še izrednega člana - glede na zapis določbe - lahko tudi preglasovan in s tem brez vpliva, je ob javni objavi predloga zakona opozoril profesor z mariborske pravne fakultete za gospodarsko pravo in nekdanji dekan dr. Saša Prelič. 

Poleg imenovanja izrednega člana uprave zakon izključuje tudi tako imenovani koncemski privilegij, kar pomeni, da obvladujoča družba odvisnim ne bo smela dajati navodil za vodenje posla. Po zakonu o gospodarskih družbah namreč lahko obvladujoča družba odvisnim daje celo škodljiva navodila, če so koristna za vso skupino. V tem primeru mora konec poslovnega leta odvisni družbi poravnati vsako oškodovanje, ki ji je nastalo zaradi škodljivih poslov. 

Po oceni profesorja za civilno in gospodarsko pravo ljubljanske pravne fakultete dr. Mihe Juharta, ki pri pripravi zakona sicer ni sodeloval, podal pa je mnenje glede osnovnega principa posega v gospodarsko družbo, bi bilo zakon smiselno uporabiti v številnih drugih primerih. Tako bi ukrep izrednega člana uprave uporabil tudi na pobudo manjšinskih delničarjev ali celo upnikov odvisne družbe. »Velikokrat se pri holdingih dogaja, da poskušajo sebe finančno prestrukturirati na račun odvisnih družb. Zato bi bilo smiselno razmisliti o možnostih ukrepanja v primerih grozeče insolventnosti, ker so v primeru stečaja zahtevki upnikov po plačilu terjatev vprašljivi,« je dejal Juhart. 

Več uglednih slovenskih menedžerjev smo vprašali, kako ocenjujejo novi zakon, spisan zaradi Mercatorja, in možnost, da bi v primeru določenih korekcij postal uporaben tudi za številne druge družbe, vendar od večine odgovorov nismo prejeli. Predsednik uprave novomeške Krke Jože Colarič pa je povedal, da je v primeru finančnih težav gospodarskih družb, ki so sistemske narave ter imajo negativne posledice za gospodarsko, socialno in finančno stabilnost v Sloveniji, zakon potreben. Predvsem da se prepreči izčrpavanje odvisne družbe v korist obvladujoče družbe ter v škodo socialne in finančne stabilnosti v Sloveniji, seveda ob upoštevanju temeljnih ustavnih načel. »Če bo praksa narekovala spremembe zakona, pa naj jih zakonodajalec sprejme,« je dodal Colarič. »

Ne zaupam, da bo vmešavanje države učinkovito« 

Po drugi strani pa je Zmago Skobir, dolgoletni direktor Aerodroma Ljubljana, ki se je minuli mesec preimenoval v Fraport Slovenija, do novega zakona kritičen. »Imenovanje članov uprav je stvar nadzornih svetov. Ne zaupam, da bo vmešavanje države učinkovito, saj se pri upravljanju družb doslej ni izkazala,« je dodal Skobir. Po več ocenah bi bil novi zakon lahko sporen tako z vidika ustave kot z vidika evropske zakonodaje. Ustavno sodišče bi lahko tehtalo med pravico do zasebne lastnine in poplačilno pravico upnikov, je povedal eden od znanih stečajnih upraviteljev, ki ni želel biti imenovan. Kot je pojasnil poslanec SDS Marko Pogačnik, so v stranki prepričani, da predlagani zakon pomeni poseg v zasebno lastnino, ta pa pomeni poseg v pravico lastnikov. »Zato smo v SDS prepričani, da je zakon ustavno sporen,« je poudaril Pogačnik. 

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa je poslancem pojasnil, da z novim zakonom želijo insolventni materinski družbi preprečiti izčrpavanje hčerinske družbe. »V konkretnem primeru je upravljanje matere Agrokorja prevzela vlada sosednje države z izrednim pooblaščencem. Zakon, ki smo ga pripravili, ni enak hrvaškemu zakonu o Agrokorju. Ta posega v lastninsko pravico, zakon, ki smo ga pripravili na temo imenovanja izrednega člana uprave, pa v lastninsko pravico ne posega,« je prepričan Počivalšek.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.