Bančna luknja: napačna ocena, težka več milijard evrov

NatisniNatisni

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Ekonomist Veljko Bole je izračunal, da je bila sanacija bank leta 2013 pretirana, neupravičena tako na mikro- kot na makroekonomski ravni. Napaka, ki smo jo po nepotrebnem plačali davkoplačevalci, je težka več milijard evrov. Samo v primeru NLB in NKBM je bila ocena kapitalskega primanjkljaja skupno precenjena za poldrugo milijardo evrov.


Študija res obstaja. A tudi če bi ga tisti, ki so jo naročili, odvezali molčečnosti, je ne bo komentiral, je odločen ekonomist Veljko Bole.

Po naših informacijah je Bole v študiji o sanaciji bank leta 2013 na temelju različnih predpostavk in ob upoštevanju dejanskih makroekonomskih gibanj izračunal, da je bila luknja samo pri dveh največjih bankah močno precenjena, napaka pa naj bi znašala okoli poldrugo milijardo evrov. Sanacija bank, ki je temeljila na izračunu kapitalskega primanjkljaja v obremenitvenih testih, je bila torej predraga, vložek davkoplačevalcev v banke pa močno pretiran. Boletovi izračuni so bili v teh dneh predstavljeni ozkemu krogu izbranih oseb.

 

Rok za vložitev tožbe do konca leta

Boletov matematični izračun je sicer nadaljevanje enega od dveh strokovnih mnenj, izdelanih za potrebe odškodninske tožbe, ki so jo proti Banki Slovenije in saniranim bankam napovedali v pozavarovalnici Sava Re zaradi oškodovanja, ki so ga utrpeli ob izrednih ukrepih ob sanaciji bank in posledičnem izbrisu. »Družba v zvezi z zadevo vodi postopke, s katerimi želi zavarovati svoje interese, s ciljem pridobitve pravice do pravnega varstva. Glede na to, da se v kratkem pričakuje odločitev ustavnega sodišča, ki je zadevo začelo ponovno obravnavati pred dnevi, in bo ta odločitev (ustavnih sodnikov, ki bo predvidoma znana konec letošnjega ali začetek prihodnjega leta, op. p.) pomembno vplivala na naše nadaljnje aktivnosti, v tej fazi postopkov ne moremo komentirati,« pravijo v pozavarovalnici.

Rok za vložitev odškodninske tožbe, torej rok zastaranja, se izteče konec leta. Na druga vprašanja, povezana z odškodninsko tožbo, v Savi Re niso odgovorili. Ta pozavarovalnica pa o tožbi ne razmišlja sama; v zadevi se je povezala še z nekaterimi drugimi finančnimi ustanovami, ki ocenjujejo, da so bile ob sanaciji bank oškodovane. Za pravno zastopanje so najeli odvetniško pisarno Šelih & partnerji.

Ob Boletovem ekonomskem je pripravljeno še strokovno pravno mnenje, njegov avtor je Janez Čebulj, nekdanji predsednik ustavnega sodišča. Oba sta po naših informacijah ugotovila, da je bilo ravnanje države in Banke Slovenije, ki je operativno vodila sanacijo bank, napačno. S pravnega vidika ustavno sporno, z ekonomskega vidika pa naj ne bi bilo upravičeno ne na mikro- ne na makroekonomski ravni.

 

V Banki Slovenije prepričani o svojem prav

V Banki Slovenije (BS) študije Veljka Boleta ne komentirajo. »Študije namreč ne poznamo,« pravijo. In ponavljajo: »BS ni računala sama, pač pa so bile za posamične faze – tako kot v drugih državah – angažirane specializirane zunanje institucije... BS pri uresničevanju svojih nalog deluje in je delovala z največjo mero skrbnosti in strokovnosti.«

Sanacijo bank in vlogo BS v njej je že od začetka spremljala vrsta kritik. Pisali smo, da je razburjal že uvodni zaplet s »tajnostjo« metodologije, ki so jo pri ugotavljanju velikosti luknje v slovenskem bančnem sistemu uporabljali uslužbenci tujih svetovalnih družb Ernst&Young ter Oliver Wyman in katere razkritje je jeseni leta 2013 zahtevalo več kot 40 uglednih ekonomistov. Šele kasneje je prišlo na dan, da so banke testirali za obremenitve v okoliščinah triletne hude recesije, skoraj desetodstotnega krčenja BDP, padca cen delnic za 25 odstotkov in cen nepremičnin za skoraj 27 odstotkov. To se dejansko ni zgodilo.

Že pred tem so bili osiromašeni tudi vhodni podatki, pridobljeni s pregledi kakovosti premoženja bank, saj je bilo premoženje vrednoteno izjemno nizko, v nekaterih primerih pa so bile, tako nekateri sogovorniki, ocene tudi povsem napačne. Za Mercator naj bi na primer predvideli insolventnost. Ocenjevalci bančne luknje so, kot je znano, ubrali dva različna pristopa, ocenjevali so »od spodaj navzgor« in od »zgoraj navzdol« ter prišli do dveh različnih številk, ki sta bili narazen za poldrugo milijardo evrov. Banka Slovenije je upoštevala bolj pesimistično oceno.

Glede bančne sanacije in izbrisa delničarjev ter lastnikov podrejenih obveznic, ki se je zgodil na temelju posebnega zakona, je bilo doslej že spisanih nekaj pravnih mnenj. Svoje je nedavno pred težko pričakovano odločitvijo ustavnega sodišča povedal tudi ustavni pravnik Andraž Teršek. Prepričan je, da je več kot očitno, da ukrep izbrisa ni bil nujen in tudi ne transparenten. »Prikrivanje dokumentacije o avtorjih, metodologiji in vsebini predhodnih ocen o poslovanju bančne ustanove, sklicevanje na 'tajnost poslovnih podatkov' ob tem prikrivanju in PR-manipulacije so nazoren primer nespoštovanja nacionalnega pravnega reda in megalomanskega bančniškega samodrštva,« je zapisal Teršek.

 

Le Gorenjske banke niso podržavili

Kapitalski primanjkljaj v NLB je bil po neugodnem scenariju ocenjen na skoraj dve milijardi evrov (dokapitalizirana je bila v skupni višini 1,55 milijarde evrov), v Novi KBM na nekaj več kot milijardo (dokapitalizirana je bila z 870 milijoni evrov) in v Abanki na dobrih 750 milijonov evrov (dokapitalizirana je bila s 591 milijoni evrov). Banka Slovenije je ukrepanje naložila še Banki Celje (ker tej ni uspelo zagotoviti kapitala, je bila leto kasneje deležna enakih ukrepov) in Gorenjski banki. Tedanje vodstvo Gorenjske banke je bilo edino, ki je Banki Slovenije ugovarjalo. Od 328 milijonov evrov potencialnega kapitalskega primanjkljaja, ki so ji ga izračunali, je na koncu minus izpuhtel. Gorenjska banka je bila dejansko dokapitalizirana za borih 15 milijonov evrov.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.