Zgodovinska odločitev sodišča EU, s katero so zadovoljni prav vsi

NatisniNatisni

Medij: Dnevnik (Naslovna stran) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 20. jul.. 2016 Stran: 1

FINANCE / SANACIJA BANČNEGA SISTEMA 

Včeraj je sodišče Evropske unije sporočilo: izbris delničarjev in lastnikov obveznic je bil skladen z evropskim pravnim redom. Če tega Slovenija ob sanaciji bank v letu 2013 ne bi storila, bi tvegala rdečo luč ali tožbo Bruslja. Ostaja pa vprašanje, ali so bili slovenski "podrejenci" porezani bolj, kot je bilo treba za stabilnost bank. 

Z včerajšnjo težko pričakovano sodbo sodišča Evropske unije o načinu sanacije slovenskega bančnega sistema, pri kateri je država razlastninila delničarje in lastnike podrejenih obveznic bank, so zadovoljne vse strani. Sodba, s katero so luksemburški sodniki dejansko odgovarjali na vprašanja slovenskih ustavnih sodnikov, je na prvi pogled bolj v prid državi in bankam ter manj izbrisanim obvezničarjem. A sodišče v Luksemburgu je razlagalo evropsko pravo in s tem dejansko (u)branilo evropski način reševanja bank, medtem ko bo ukrepe v slovenskih bankah z vidika slovenske ustave presojalo tukajšnje ustavno sodišče. 

Država bi lahko tvegala, sporočilo ni zavezujoče... 

Uvodna odločitev luksemburških sodnikov, da sporočilo evropske komisije, na katero sta se pri izbrisu delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic sklicevali Banka Slovenije in vlada, ni bilo obvezujoče, je pričakovana. Že februarja jo je nakazal generalni pravobranilec sodišča. A razlaga sodišča se s tem ne konča. Komisija, ki je edina pristojna za odločanje o tem, ali je državna pomoč skladna s pravili enotnega trga ah ne, ima namreč po odločitvi sodišča hkrati tudi pravico, da določa pravila igre. Ta je določila v omenjenem sporočilu. Če država pravila spoštuje, komisija nima razloga, da bi državno pomoč zavrnila, na drugi strani država, ki jih ne, tvega, da komisija njen načrt sanacije bank z državno pomočjo zavrne. »Pretvorba ali odpis podrejenih instrumentov je zadosten pogoj, da komisija odobri državno dokapitalizacijo, ni pa za to nujno potreben,« je med drugim zapisalo sodišče Evropske unije. 

Iz navedenega izhaja, da sta Banka Slovenije in vlada Alenke Bratušek decembra 2013 izbrali varno pot in Sloveniji zagotovili zeleno luč Bruslja za dokapitalizacije bank. Tveganja, da bi komisija zaradi nespoštovanja pravic proti Sloveniji sprožila tožbo, niso bili pripravljeni sprejeti. Prvopodpisani pod zahtevo za ustavno presojo zakona o bančništvu Tadej Kotnik pa meni, da bi bila prav zaradi ugotovitve, da sporočilo ni bilo zavezujoče, takšna tožba komisije proti Sloveniji vnaprej obsojena na neuspeh. 

Izbris skladen s pravom Evropske unije

Če je odgovor na vprašanje, ali je bila država primorana spoštovati sporočilo ali ne, dejansko namenjen Sloveniji, pa so odgovori na vprašanja o skladnosti izbrisa (tega zdaj povzema direktiva in je za države nesporno obvezujoč) s pravom Unije zagotovo namenjeni tudi vsem preostalim državam. Če so te morebiti upale, da bi lahko sodišče obvezničarje njihovih bank obranilo podobne usode, so verjetno razočarane. Sodbo sodišča je tako včeraj pozdravila tudi evropska komisija, ki navaja, da je sodišče pritrdilo njihovim pravilom o državnih pomočeh v bančnem sektorju. Ta so doslej uveljavili že v več kot 22 državah. 

Sodišče med drugim pojasnjuje, da so v okviru finančne krize, zaradi katere je komisija sprejela to sporočilo, resne motnje prizadele gospodarstva številnih članic. Da bi bile državne pomoči združljive s pravili notranjega tega, je komisija določila zahteve, med drugim tudi nujnost porazdelitve bremen pri sanaciji bank. S tem je želela preprečiti, da bi se banke reševale zgolj na plečih davkoplačevalcev in pri tem ne kršile prava Evropske unije. Delničarji in lastniki podrejenih obveznic se, kot piše sodišče, neupravičeno sklicujejo na varstvo legitimnih pričakovanj, saj jim komisija z ničimer ni jamčila, da bo odobrila državno pomoč bankam, hkrati pa niso imeli zagotovila, da ukrepi za odpravo kapitalskega primanjkljaja v bankah, ki jih bo odobrila, ne bodo vplivali na njihove naložbe. Še posebno ko gre za državne pomoči bankam, legitimnih pričakovanj glede ohranitve položaja po sodbi sodišča ne gre pričakovati.

So obvezničarji dobili manj, kot bi v stečaju?

Kaj pa kršitev pravice do zasebne lastnine? Sodišče ponavlja, da sporočilo oziroma porazdelitev bremen za Slovenijo ni bilo obvezujoče, in ga označi zgolj kot merilo, po katerem je komisija presojala odobritev državne pomoči. Kot razlaga, bi lahko delničarji navsezadnje izbris sprejeli prostovoljno, s podrejenimi obvezničarji pa bi lahko tak dogovor dosegla banka in v tem primeru posega v njihove lastninske pravice sploh ne bi bilo.

Medtem ko delničarji v celoti nosijo tveganje svojih naložb, saj so kot lastniki odgovorni za dolgove banke (in njihova izguba je enaka, kot bi bila ob stečaju banke), pa velja to odgovornost v skladu s sporočilom obvezničarjem pripisati le, če ni druge možnosti, in zgolj v meri, ki bi je bili deležni, če bi banka končala v stečaju. Pa je bil res nujno potreben izbris v celoti? Če
bi kapitalski primanjkljaj v banki odpravili že s pretvorbo podrejenih obveznic ali zgolj z njihovim delnim odpisom, država banki izbrisa ne bi smela naložiti. »Ukrepi pretvorbe ali odpisa podrejenih instrumentov ne smejo presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja določene banke,« je med drugim zapisalo sodišče.

Delničarji in lastniki podrejenih obveznic se neupravičeno sklicujejo na varstvo legitimnih pričakovanj, saj jim komisija z ničimer ni jamčila, da bo odobrila državno pomoč bankam, hkrati pa niso imeli zagotovila, da ukrepi za odpravo primanjkljaja v bankah, ki jih bo odobrila, ne bodo vplivali na njihove naložbe.

ODZIVI NA ODLOČITEV SODIŠČA EU

Banka Slovenije - Boštjan Jazbec, guverner

Sodišče EU potrjuje stališča, kijih je v dosedanjih postopkih tako pred nacionalnimi sodišči kot pred sodiščem EU navajala Banka Slovenije. Sodišče EUje namreč potrdilo, da lahko komisija s sporočili določa splošne pogoje za odobritev državne pomoči bankam, ki vključujejo tudi predhodni izbris lastniških in podrejenih instrumentov v obsegu, kije potreben za pokrivanje ugotovljenih izgub bank. Sporočilo sicer ni zavezujoč predpis, ki bi ustvarjal avtonomne obveznosti za vse države članice, vendar pa bi v primeru, če posamezna država članica pri ukrepih državne pomoči ne bi izpolnila navedenih pogojev (glede predhodnega prispevka delničarjev in upnikov k pokrivanju izgub), komisija takšne ukrepe utemeljeno zavrnila.

Evropska komisija - Jean-Claude juncker, predsednik

Sodišče EUje potrdilo veljavnost sporočila o bančništvu iz leta 2013, s katerimi je komisija vzpostavila kriterije za dodelitev državne pomoči bankam v težavah, še posebej v delu, ki kot pogoj za to opredeljuje pogoje za porazdelitve bremena med delničarje in imetnike podrejenih instrumentov, da ne bi prišlo do tveganja izkrivljanja konkurence. Porazdelitev bremen in pravila za sodelovanje lastniškega in podrejenega kapitala pri kritju izgub ščitita davkoplačevalce in državne proračune. Uveljavitev teh pravil je v preteklosti evropskim davkoplačevalcem prihranila veliko denarja, ne da bi bila pri tem ogrožena finančna stabilnost.

Vlada RS - Alenka Bratušek, premierka v času izbrisa

Razsodba je potrditev, da smo ravnali skladno s pravili evropske komisije, ki so edina merodajna, če želi država dati državno pomoč. Preden država intervenira v bankah, morajo pokrivanje luknje najprej nositi lastniki bank in šele potem podrejeni upniki. Mi smo naredili točno tako. Danes je temu pritrdilo tudi sodišče v Luksemburgu. Zdaj pa bo slovensko ustavno sodišče odločilo, kaj je pomembnejše - ali zasebni interes.

Sava Re - Zvon ko Ivanušič, predsednik uprave

Bistveni del anes izrečene sodbe sodišča EU o uporabi prava EUpri sanaciji slovenskih bank z izrednimi ukrepi, ki jih je konec leta 2013 uvedla Banka Slovenije, je ugotovitev, da sporočilo evropske komisije o bančništvu, na katerega seje sklicevala Banka Slovenije pri spremembah zakona o bančništvu, ki so bile potem podlaga za izredne ukrepe in izbris delnic ter podrejenih obveznic, ne more ustvarjati avtonomnih obveznosti za države članice in torej zanje nima zavezujočega učinka.

Ministrstvo za finance - Alenka Smerkolj, ministrica

Ministrstvo za finance pozdravlja potrditev sodišča EU, da so bili ukrepi Republike Slovenije v primeru bančne krize leta 2013 skladni s pravom Evropske unije. Zavedamo se sicer, da je končna odločitev še v rokah ustavnega sodišča RS. Republika Slovenija se je v tedanjih okoliščinah sistemske bančne krize znašla pred odločitvijo, ali dovoliti stečaj nekaterih sistemsko pomembnih bank in s tem ogroziti stabilnost finančnega sistema, ali pa izvesti dokapitalizacijo bank ob upoštevanju pravil evropske komisije. Pristojne državne ustanove so se odločile za slednjo pot.

Društvo MDS - Rajko Stankovič, predsednik

Sodišče EUje še enkrat pritrdilo, da sporočilo komisije ne more imeti zavezujočega učinka za države članice, na kar seje sklicevala tako takratna vlada kot Banka Slovenije. Dejstvo je, da niti Banka Slovenije niti vlada nista predlagali drugačnega načina reševanja bančnega sistema, ki bi vključeval porazdelitev bremen med delničarje in imetnike podrejenega kapitala, čeprav bi to lahko storili. Sodišče EUje tudi jasno povedalo, da ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo primanjkljaja banke. Več kot jasno je, da so banke še danes prekapitalizirane, zato so bili ukrepi vidno pretirani.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.