Kako določiti pošteno ceno delnice

NatisniNatisni

Medij: Večer - V soboto (V soboto) Avtorji: Irena Ferluga Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 30. apr.. 2016 Stran: 11

Iztis malih delničarjev ni niti institut zaščite niti krinka za njihovo oškodovanje, pravi dr. Marijan Kocbek. Zakon govori o pošteni ceni, nič pa o tem, kako jo določiti. 

Delničarstvo je dobilo na Slovenskem v poosamosvojitvenem obdobju pečat nepravičnosti. Morda zato, ker je certifikatska privatizacija iz prve faze preobrazbe družbene lastnine v zasebno dajala preveč iluzij o blaginji in bogastvu vseh. Toda iz družbene lastnine ni mogla nastati in obstati množična zasebna lastnina, slovenski model privatizacije je bil samo poskus koncentracije v rokah peščice. Ostanke nekdanjega množičnega malega delničarstva brišejo iz kapitalističnega obličja zadnji iztisi malih delničarjev prevzetih družb, tako pri Pivovarni Laško kot pri Radenski na skupščini, ki bo v maju. V družbah torej, ki so bile nekoč družbene, potem kratek čas množično zasebne, poskusi menedžerskih prevzemov pa so jih pripeljali v tuje lastništvo. In nič čudnega, pod tujimi lastniki mnoge družbe zelo uspešno poslujejo. 

Izključitev ali izstop 

"Institut iztisa malih delničarjev ni niti zaščita niti krinka za njihovo oškodovanje. Zakonodaja omogoča izključitev, mali delničarji pa imajo tudi pravico izstopiti," pravi dr. Marijan Kocbek, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Glede najbolj grenke izkušnje, ko ob iztisu številni dobijo tudi do 80 odstotkov nižjo odškodnino, kot je znašal njihov vložek, dr. Marijan Kocbek pravi: "Pomembna je cena v času iztisa. Mali delničarji tako lahko dobijo mnogo več od tistega, kar so vložili, tudi takšni primeri so. Mnogi so delnice kupili poceni in so ob iztisu dobili mnogo več." To praviloma velja za tiste, ki so kupovali po letu 2008, ko je kriza razblinila borzne balone. Aerodrom Ljubljana, Letrika, Žito so takšni primeri. Kdor je delnice kupil pred krizo in jih "držal" še dolgo po njenem izbruhu, ne more pričakovati povrnitve vložka. Trg je namreč dvosmerna cesta, ki deluje po principu: daj dam. Nekdo da, da drugi dobi. 

"Bistveno je, da velja za vse delničarje v poprevzemnem obdobju enaka cena, kot je veljala ob prevzemu, v drugih primerih pa velja pravična cena ali poštena vrednost delnice. V primeru spora o menjalnem razmerju sodi sodišče, kar pomeni poseben postopek, v katerega so vključeni izvedenci, revizorji, cenilci. Institut izključitve malih delničarjev je skladen z evropsko zakonodajo," pravi dr. Marijan Kocbek. Vlaganje v delnice, četudi je namen dolgoročen, prinaša drugačne rizike od varčevanja v bankah, to so ljudje na Slovenskem po prvi fazi privatizacije že spoznali, po izbruhu krize 2008. pa še posebno. Državne zaščite v obliki zakonodaje, ki bi malim delničarjem zagotavljala povrnitev celotnega vložka, seveda ni pričakovati. "A če bi želeli ščititi male, bi morali tudi velike delničarje, ker razlikovanje ni mogoče. Ali pa bi morali določiti, pri katerem lastniškem deležu je kdo mali delničar," doda dr. Marijan Kocbek. 

Kaj je poštena cena 

Zaman je razmišljati, da bo po iztisu malih delničarjev in plačilu odškodnine ali nadomestila nekdo drug v prihodnje žel dobičke. "Ne moremo trditi, da so bili pri vseh iztisih mali delničarji oškodovani, vsekakor pa so bili postopki izpeljani korektno. Imamo primere, kjer bi lahko govorili o oškodovanju. Toda ko je v prevzeti družbi dosežen 90-odstotni prag največjega delničarja, upravljavskega vpliva drugi delničarji nimajo več. Večji je problem pri prvem prevzemnem pragu, ki je praviloma pri nižjem lastniškem deležu, ker se takrat oblikuje cena, ki se lahko pričakuje kasneje. S katero koli družbo vleči paralele za osem ali več let nazaj, ni primerno, ker so bile takrat vrednosti delnic tudi v trimestnih številkah, zdaj pa so dve- ali celo enoštevilčne. Ekonomska logika na tem področju ni na trdnih temeljih," je povedal Grega Tekavec, izvršni sekretar društva Mali delničarji Slovenije. 

Pravni vidik iztisnitve malih delničarjev torej ni sporen. "Če je iztisnitev izvedena v treh mesecih po prevzemni ponudbi, je zgodba jasna: iztisnitvena cena je poštena, če je enaka prevzemni. Če pa je izvedena iztisnitev po drugačni ceni, pošteno ceno lahko določajo sodni izvedenci, a se postopek lahko hitro zaplete. Še hujše je, če se izkaže, da je bila cena prvotno že poštena, saj mora delničar, ki je izpodbijal ceno, kriti stroške celotnega postopka," je dejal Grega Tekavec in dodal, da ne pozna slovenske družbe, v kateri bi imel posamezen delničar 90-odstotni lastniški delež, pa bi izplačeval bogate dividende. Manjšinskim delničarjem v takih družbah ne preostane drugega, kot da čim prej izstopijo iz njih. "Za to, da se institut iztisnitve malih delničarjev zlorablja, ni kriv zakon, ampak določanje cene, in tu je določena pomanjkljivost zakonodaje. Zakon določa pošteno ceno, nihče pa ne pojasni, kakšna naj bi bila. Postopki preveritve primernosti cene so dolgi in dragi, v bistvu pa temeljijo na nekakšnih nasvetih, ali je cena poštena ali ni. Če bi bilo to vneseno v zakon, bi ta mehanizem bolje deloval," meni Grega Tekavec.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.