Koliko so v resnici vredni ptujski perutninarji
NatisniMedij: Delo, Rubrika: Gospodarstvo Datum: 26.08.2015 Avtor: Milošič Franc Teme: Mali delničarji Stran: 9
Pred prodajo jeklarjem Še leta 2010 je kapital Perutnine znašal blizu 108 milijonov evrov, zdaj menda komaj dobrih 46 milijonov evrov
Ptuj - Ob napovedovani dokapitalizaciji Perutnine Ptuj (PP) se samo po sebi postavlja vprašanje, koliko je to podjetje sploh vredno: kolikšen je njegov osnovni kapital in kolikšen je celotni kapital in kakšna bi bila torej poštena cena za določen delež podjetja ali koliko odstotkov osnovnega in koliko odstotkov celotnega kapitala bi moral dobiti, kdor podjetje dokapitalizira s 40 milijoni evrov (kar je predlagani sklep za prihajajočo skupščino delničarjev).
Osnovni znesek nove delnice, s katerimi naj bi Slovenska industrija jekla dokapitalizirala PP, je nekaj nad 4,17 evra .ali za novih pet milijonov delnic 20.864.630 evrov. Delnice bodo izdane za vrednost 8 evrov in Sij bo na račun PP nakazala 40 milijonov evrov (na voljo bo 55 dni za vplačilo po sprejetju skupščinskega sklepa). Tako se bo osnovni kapital podjetja povečal s 24.672.450 evrov na 45.537.055 evrov. Preostanek do 40 milijonov - 19.135.370 evrov - pa bo povečal celotni kapital podjetja, ki zdaj znaša po prevrednotenjih in slabitvah komaj 46.703.017 evrov.
Kapital kopnel s slabimi naložbami
Še leta 2010 je bila Perutnina Ptuj vredna blizu 108 milijonov evrov. Kar 43,4 milijona evrov je skopnelo s slabimi in nepremišljenimi finančnimi naložbami sedanje uprave v propadlem Merkurju (26.000.190 evrov), v Centru naložbah (4.473.673 evrov), Infond holdingu (4.830.547evrov), Ptujski vinski kleti (dva milijona evrov), PMI Zalog (4,9 milijona evrov). Slabitve so popravili kar za nazaj za leto 2013, ko se je sedanja uprava na vse kriplje branila, da kapitala ni treba slabiti in pred lastniki trdno zagotavljala, da nobena dokapitalizacija podjetja ni potrebna, nadzorni svet pa ji je pritrjeval in jo podprl. Prihajajoča skupščina naj bi torej blagoslovila knjigovodske izkaze za nazaj in tako bi se v papirjih prikazalo, da je sedanja uprava popolnoma nedolžna in da celo dobro dela.
Lani je PP s poslovanjem pridelala 4.767.810 evrov čistega dobička. Zaradi slabitev kapitala leto poprej pa poslovno poročilo bilančni dobiček elegantno spravi na nič evrov. Čista izguba je v letu 2013 znašala kar 9.860.059 evrov (tudi zaradi nekaterih že odpisanih finančnih naložb), a nadzorni svet in skupščina sta jo »pokrila v breme drugih rezerv in dobička«. Ker pa je poročilo za poslovanje v letu 2013 zdaj popravljeno in je k omenjeni izgubi dodana še 35.383.487 evrov težka slabitev kapitala, je torej dejanska izguba v tistem letu znašala kar 45.243.546 evrov! A uprava v poročilu lastnikom trdi, da je vse to že pokrila »v letu 2014 iz drugih rezerv iz dobička, kapitalskih rezerv in dobička iz 2011«. Kje torej uprava jemlje vse te rezerve, kje so skrite in za kaj namenjene. Poslovanje podjetja zadnje desetletje vseh teh rezerv ni pridelalo, uprava rezervnih skladov svojim lastnikom tudi ni prikazovala ali priznavala. V omenjenem letu 2011 je PP res imela 4.772.200 evrov bilančnega dobička, ki so ga lastniki polovico razporedili v rezerve, drugo polovico pa pustili nerazporejeno.
Dobiček PP se zadnje desetletje po letih povprečno znižuje. V Društvu malih delničarjev Slovenije so le sešteli številke iz letnih poročil za zadnjih 14 let - od leta 2001 do številk v poročilu za lani - in dobili dva zgovorna podatka: na prikazanih 31.855.934 evrov dobička v teh letih je v istem času PP ustvarila za 60.275.301 evrov izgube! Bilanca štirinajstih let naj bi torej bila kar 28.419.376 evrov čiste izgube - ali po dva milijona evrov izgube povprečno na vsako od teh let.
Po zdaj pripravljenem poročilu lastnikom je torej s koncem leta 2014 vse lepo poravnano in v najlepšem redu in uprava se čudi in razburja, kako sta Kapitalska družba in Društvo malih delničarjev Slovenije sploh prišla na idejo, da predlagata nezaupnico upravi in razrešitev štirih njenih članov z Romanom Glaserjem na čelu.
Če uprava PP popravlja poslovne bilance za nazaj, potem lahko tudi prikazuje vrednost skupine podjetij Perutnina Ptuj veliko nižje od dejanske. Preveč takih primerov zniževanja vrednosti smo v tej državf že doživeli, da bi mogli povsem zavreči takšne možnosti tudi v tem podjetju. Še posebej zato, ker je bilo prek poslovnih potez uprave vpleteno v veliko velikih gospodarskih kolapsov (Merkur, Center Naložbe, Infond holding, Pivovarna Laško, Probanka ... ). Večinoma so vse »okoliške« uprave svoje zgrešene in propadle posle že plačale z odstavitvami ali sodnim procesiranjem, samo uprava ptujske Perutnine še vedno trdno stoji pokonci s povsem nerazumljivo močjo. Zato se je mogoče vprašati, ali je 40 milijonov dokapitalizacije res dovolj za 45 odstotkov lastništva PP. In kdo bo od dokapitalizacijskega lastnika potem po tej nizki ceni kupil ta delež. Resni kupec bi lahko bil Holding uprave, ki dobro desetino podjetja že ima in bi s tem nakupom postal večinski lastnik PP. Navsezadnje je zato holding bil ustanovljen, da bi postopoma (po vzoru uprav, s katerimi je PP sodelovala v lastninskih poslih) prevzel celotno PP.
Buteljke toliko vredne kot vsa družba?
Morda so nam pred dnevi iz vodstva Ptujske kleti, ki je eno od osmih slovenskih podjetij v skupini PP (poleg teh je v PP še devet podjetij v drugih državah), malo odškrnili vrata v dejansko vrednost PP. Samo arhivska vinoteka, v kateri je 173.000 arhivskih buteljk, je vredna dobrih 20 milijonov evrov (toliko bi zanjo dobili, če bi jo prodali po steklenicah, država pa še pet milijonov davka na dodano vrednost). Ker so to le steklenice in vino, so veliko vredni še hrastovi in drugi sodi, pa stavbe z izjemnimi podzemnimi kletmi ... Že sama Ptujska klet je torej realno vredna tistih 46,7 milijona, kolikor je po kapitalu ocenjena celotna PP. Ker se z dokapitalizacijo v resnici prodaja skoraj polovični delež podjetja, je primerjava s prodajnimi cenami arhivskega vina povsem realna.
So torej vsa reja perutnine, vse predelovalne tovarne, vsa skladišča, transportni park, poslovne in upravna stavba in vsa infrastruktura vseh petnajstih podjetij PP (skupaj s polovico Ptujske kleti) vredni le približno toliko kot ptujski vinski arhiv?
