Hypo: Avstrijska sodba v korist varčevalcev

NatisniNatisni

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 07. 2015 Stran: 9

 

Hypo: Avstrijska sodba v korist varčevalcev Ustavno sodišče Razveljavljen izbris imetnikov podrejenih obveznic - Težave tudi za proračun . Dunaj - Avstrijsko ustavno sodišče je v celoti razveljavilo izredni zakon o reševanju koroške bančne skupine Hvpo Alpe Adria in s tem razveljavilo izbris imetnikov podrejenih obveznic.

 

Podobnega razpleta si želijo tudi slovenski »izbrisani« lastniki bančnih obveznic.

 

Odločitev avstrijskega ustavnega sodišča je namreč pomembna tudi za Slovenijo, ki je ob zadnji sanaciji šestih bank leta 2013 in 2014 v celoti izbrisala terjatve imetnikov podrejenih finančnih instrumentov teh bank. Skupaj gre za približno 600 milijonov evrov. Tudi bančni zakon, ki je omogočil izbris v Sloveniji, je v ustavni presoji, a je sodišče pred odločitvijo za mnenje o tem prosilo evropsko sodišče v Luksemburgu, zato odločitve ni pričakovati kmalu.

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) pričakujejo, da bo tudi slovensko ustavno sodišče tako dosodilo v postopku njegove »absolutno prednostne ustavne presoje« sporne novele zakona o bančništvu in razlastitve imetnikov podrejenih obveznic in delnic bank.

 

Neenakopravni upniki Hypa

 

Avstrijsko ustavno sodišče je ocenilo, da je država z zakonom neenakopravno obravnavala upnike koroške bančne skupine Hvpo, saj je ločila med »navadnimi« lastniki obveznic, ki niso bili izbrisani, in »podrejenimi« lastniki obveznic, ki so se morali odpovedati terjatvi do Hypo banke. Kljub poroštvu zvezne dežele Koroške, ki je veljalo za vse upnike, je namreč zakon posegel v lastninsko pravico le nekaterih med njimi. Gre za skupno milijardo evrov obveznic, njihovi lastniki pa so k sanaciji prispevali nekaj nad 890 milijonov evrov.

 

Ustavno sodišče je zapisalo, da je odprava poroštva za eno skupino upnikov, medtem ko jamstva za ostale še naprej veljajo, nesorazmeren in neustaven ukrep.

 

Tako imenovano striženje nekaterih upnikov predstavlja po mnenju ustavnih sodnikov tudi poseg v temeljno pravico do varstva zasebne lastnine.

 

Ustavno sodišče je nadalje ugotovilo, da država ni zgolj razlikovala med posameznimi skupinami upnikov, ampak je delala razlike tudi med samimi imetniki podrejenih obveznic, saj je v sanacijo vključila le nekatere med njimi. Izbrisala je namreč le tiste obveznosti banke iz podrejenih obveznic, ki so imele rok zapadlosti pred 30. junijem 2019.

 

Sodba prinaša težave tudi proračunu

 

Odločitev že odmeva v avstrijski politiki in medijih, kjer ugotavljajo, da bo sodba prinesla velike težave predvsem deželi Koroški in tudi državnemu proračunu, ki bo moral pokriti dodatne izgube posebne avstrijske slabe banke Heta, ki je prevzela slabe terjatve banke Hypo.

Skupaj z obrestmi bi lahko presoja ustavnih sodnikov Hetino bilanco bremenila za okoli 900 milijonov evrov. Poslanec stranke Zelenih Bruno Rossmann je ministru za finance Hans-Jorgu Schellingu že zastavil poslansko vprašanje, ali bo zaradi razveljavitve zakona ogrožen maastrichtski kriterij za največji dovoljeni proračunski primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.