Izlaški Eti na muhi prodajnih konzorcijev
NatisniMedij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 05. 2015 Stran: 9
Vlaganja Ilirika in Društvo malih delničarjev nagovarjata notranje delničarje - Vodilni bi ohranili delež
Izlake - »V Etiju ne poteka prodajni postopek, ampak faza organiziranja obstoječih delničarjev,« se je za Delo na vse glasnejše klice Etijevih zaposlenih, kaj se dogaja z enim »zadnjih stebrov zasavskega gospodarstva«, v katerem notranjim lastnikom pripada 43-odstotni delež, odzval generalni izvršilni direktor Tomaž Berginc.
Delavce so vznemirili dopisi o možnosti, da družba Ilirika in Društvo malih delničarjev (DMD), v bistvu podaljšana roke družbe Alta, organizirajo prodajni konzorcij.
Tomaža Berginca ena zadnjih faz lastniške konsolidacije slovenskega gospodarstva, kakor jo je poimenoval, in kateri se očitno tudi Eti ne bo mogel ogniti, ne preseneča. Ta faza ni posledica težav v poslovanju družb, ki jih je konsolidacija zajela, temveč težav njihovih lastnikov, pravi. Eti je tipičen primerek: v lastniško konsolidacijo ga je potegnil insolvenčni postopek in kasnejši stečaj delničarja z največjim posamičnim, 12-odstotnim paketom njihovih delnic, Maxime Holdinga. Njegova usoda je nejasna vsaj že leto dni. Po poročanju Financ znaša knjigovodska . vrednost tega deleža skoraj 2,5 milijona evrov, knjigovodska vrednost Etijeve delnice pa po uradnih podatkih 72,92 evra.
Ta mesec, napoveduje Berginc, bo odločilen: »Če bodo obstoječi delničarji oblikovali konzorcij z dovolj velikim paketom delnic, da bodo pritegnili kakšnega od strateških vlagateljev, si lahko obetamo pomembno spremembo lastniške strukture.« Tovrstni transparentni prodajni postopki trajajo po navadi leto dni.
Eti je preverjanje interesa na trgu morebitnih vlagateljev lani zaupal družbi Alta, ki je vabilo posredovala petnajstim potencialnim vlagateljem, odgovor oziroma načelni interes pa dobila od petih: »Šlo je bolj za preverjanje načelnega interesa, zato konkretnih ovrednotenih ponudb nismo niti dobili.« O rezultatih bo Alta delničarje obvestila do konca meseca. Berginc pravi, da zdaj niti uprava niti nadzorniki, ki jih bo še do novembra vodil Marjan Kramar, nimajo nobenih pristojnosti usmerjati delničarje k enemu ali drugemu ponudniku: »Interes vodstva je lastniška struktura, ki bo podpirala dolgoročni razvoj Etija. Prvi imajo to možnost obstoječi lastniki.« Med temi so nekdanji zaposleni in upokojeni z 28-odstotnim deležem. Ti so najbolj zainteresirana skupina za prodajo. Koliko delnic so delavci zastavili za razna posojila, ni jasno vse do rubeža, še pravi Berginc: »V našem primeru se je največji rubež zgodil v Maximi Holdingu.« Finema, prek katere Etijevi menedžerji obvladujejo deset odstotkov Etija, deležev ne bo dokupovala, pa tudi odprodali jih ne bodo, ker so jih večinoma kupili s svojim denarjem. Enako je stališče nemškega Jeana Miillerja s prav tako 10-odstotnim deležem.
Poleg Alte, »uradne« ponudnice za izpeljavo Etijevega prodajnega postopka, sta se, kot rečeno, pojavila še Ilirika, ena od štirih neizbranih ponudnikov, ki se je na lastno pest obrnila na Etijeve delničarje z več kot tristo delnicami in preverila interes za organiziran prodajni postopek, in DMD, ki glasove nabira za Alto; »Prav se mi zdi, da interes delničarjev končno preverimo tudi formalno in ne ugibamo, kdo bi jih še imel in kdo bi jih prodal. To je treba opraviti, saj niso vsi naši delničarji zainteresirani za dolgoročno lastništvo.«
Vinkulirane Etijeve delnice, zagotavlja Berginc, niso ovira za prodajo: »Če je paket dovolj velik, lahko pogoj za odpravo vinkulacije določi interesent, lahko jo s statutom prekliče skupščina, o njej pa se po svoji vesti odločajo tudi nadzorniki.«
