Kako velik je krater, ki sta ga za seboj pustila Zvona

NatisniNatisni

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 09. 04. 2015 Stran: 4

Drugi del Vecerove preiskovalne zgodbe o zlomu mariborske nadškofije: Kako sta Zvon Ena in Zvon Dva iz denarja delala denar? Kje vse so sledi?

Zgodbe Zvona Ena in Zvona Dva ni mogoče razumeti brez poznavanja konteksta, v katerem sta delovala. Ko govorimo o nekdanji gospodarski mreži mariborske nadškofije, ne moremo mimo množice njunih naložb ter satelitskih podjetij, prek katerih sta izvajala svoje operacije. Šele ob celovitem pregledu dolgov in premoženja celotne mreže si je moč ustvariti sliko o premoženju, ki se je vrtelo v njej, in o njeni usodi. Prav tako do danes še nihče ni objavil točnega podatka, kako velika je v resnici luknja, ki sta jo za seboj pustila propadla Zvon Ena in Zvon Dva. V javnosti so se vrteli vrtoglavi visoki zneski, a pregled številk, do katerih smo se dokopali, pokaže drugačno sliko.

Štirje nivoji

Začetek celotne strukture je bil v družbi Gospodarstvo Rast v večinski lasti Nadškofije Maribor. To podjetje je obvladovalo holding Zvon Ena, pravnega naslednika istoimenske pooblaščene investicijske družbe (PID), v katerega se je stekel denar okoli 66 tisoč malih delničarjev, ki so kmalu po osamosvojitvi vložili svoje certifikate v pide Klas, Skala in Zvon. Iz Zvona Ena je izšel manjši brat Zvon Dva, ki se je prav tako ukvarjal z investicijsko dejavnostjo. Holdinga sta kupovala deleže cele vrste podjetij doma (Abanka, Steklarna Rogaška, Helios, T-2, Cinkarna Celje, Cetis, Mladinska knjiga...) in v tujini (bosanski investicijski skladi, naložba v nizozemski Zvon B. V., vredna nekaj več kot tri milijone evrov ...).

Tretji nivo delovanja so bile družbe, ki sta jih Zvona ustanavljala posebej za izvajanje skritih prevzemov in tveganih nepremičninskih projektov. Med temi firmami so najpomembnejše Julius Ena, I. J. Storitve, I. J. Nasveti in Forš. Julius v solastništvu mariborskega menedžerja Lea Ivanjka je bil platforma za neuspeli naskok na Petrol v letu 2007, prek zadnjih treh pa je teklo financiranje slamnatih družb v tujini, ki so v praksi opravljale umazano delo in tako kot zadnji, četrti nivo celotne strukture, ščitile nadško- _ fijo oziroma Gospodarstvo rast pred očmi javnosti. V ta krog spadajo med drugim podjetja, kot sta hrvaški družbi Manus (prek katerega so I. J. Storitve prevzele hrvaško Luko Zadar) in Šole Orto (I. J. Nasveti so mu med drugim posojali denar za gradnjo naselja luksuznih vil na Braču; večji del sredstev v višini 20,8 milijona evrov pa je zagotovil Zvon Dva).

Zaupali so Mirku Krašovcu

Tako se je vzpostavilo omrežje v štirih koncentričnih krogih s središčem v Gospodarstvu Rast v lasti mariborske nadškofije. Po naših informacijah se vodstvo nadškofije ni spuščalo v podrobnosti poslov, pač pa je (slepo) zaupalo direktorjema Gospodarstva Rast Mirku Krasovcu in Dušanu Zazijalu. Ta sta v sodelovanju z menedžerji obeh Zvonov obračala denar, ki so ga v mrežo z izdatnim kreditiranjem dajale banke, o čemer smo pisali včeraj. A malo kateri balon se je napihnil tako zelo kot Zvona Ena in Zvon Dva. Nadškofija naj bi svoje poslovne podvige izvajala tudi brez dovoljenja Vatikana; kot je februarja 2011 v pogovoru za Večer pojasnil takratni mariborski nadškof Marjan Turnšek, cerkveno pravo določa, da mora za vse posle v znesku nad 1,5 milijona evrov dati dovoljenje Sveti sedež. Kar pa se v primeru Zvonov menda ni zgodilo.

Argentinska klavnica, gabonska športna loterija

Med projekti, v katere sta vlagala mariborska holdinga - in se pri tem opekla -, sta nakupa argentinske klavnice Sadowa in pristanišča Elevadores Mar Del Plata. Klavnica je bila že v času nakupa na robu bankrota, luko pa je opustošila naravna katastrofa. Zvon Ena, ki je bil njun lastnik, ju je za skupaj sedem milijonov evrov podtaknil svoji firmi za posebne naloge, podjetju Forš. Kar je končno zmotilo stečajno upraviteljico slednjega Staško Mrak Jamnik, ki nam je potrdila, da je "v zvezi s sumi kaznivih dejanj glede spornih nakupov argentinskih delnic 22. 5. 2013 na Okrožnem tožilstvu v Ljubljani podala kazensko ovadbo zoper bivšega direktorja." To je takratni uslužbenec Nadškofije Andrej Mesarec. "

Za ogled celotnega članka kliknite tukaj.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.