Igre s Thermano
NatisniMedij: Večer Avtorji: Petek Rozmari Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 03. 2015 Stran: 6
Mah delničarji so posredno vnovič poskušali odstreti ozadja Thermaninih domnevnih in novonastalih težav
Včeraj se je na celjskem sodišču zaključilo nadaljevanje naroka, na katerem je uradno eden izmed novih upnikov Thermane poskušal dokazati, da je Thermana zrela za stečaj. A to je bila le uradna pravna verzija. Praktični cilj postopka je bil povsem drugje - mali delničarji so prek njihovega odvetnika Boruta Sokliča poskušali na ta način priti do dokazov, ki bi pritrdili domnevam, da je bila, prvič, že cenitev kompleksa vsaj preveč drastična, če že ne nepotrebna (njegovo vrednost so znižali za kar 24 milijonov, brez, da bi delničarji lahko vpogledali v samo cenitveno poročilo), drugič pa, da bi kopališki kompleks svoje težave z zadolženostjo lahko reševal drugače. Zdaj je namreč skorajda že dejstvo, da bodo po potrjeni prisilni poravnavi mali delničarji ostali praktično brez vsega, večinska lastnica in s tem tudi "preprodajalka" kompleksa pa bo postala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).
"Trditev delničarjev, ki naj bi bili izbrisani, je, da je bila insolventnost umetno ustvarjena. Pričevanje predsednika uprave Andreja Bošnjaka je to potrdilo. Časovno sosledje, da se je Bošnjak ob vpoklicu posojila s strani Abanke obrnil na DUTB, ki takrat ni imel nobene pristojnosti, po moji oceni kaže na to, da je celotno dogajanje upravljano in usmerjano," je komentiral Soklič. Konkretneje, ko so mali delničarji poskušali dokazati, da Thermana ni insolventna, je Abanka družbi sporočila, naj v osmih dneh poravna vsa posojila v skupni vrednosti 22,7 milijona evrov. Bošnjak zahteve ni izpolnil, saj je za mnenje povprašal DUTB. Očitno pravilno, saj Abanka "grožnje" do danes ni izpolnila. Mali delničarji pa so na njihovo "igro" odgovorili z ugovorom proti vodenju prisilne poravnave. Čeprav sklepa o naroku še ni, je več kot očitno, da stečaja ne bo. Čeprav je Soklič opozarjal tudi na nepremišljeno klestenje stroškov vzdrževanja, marketinga, zaradi katerih družba ta čas ob nižjih prihodkih izkazuje pozitivni poslovni rezultat. Bošnjak trdi, da zmanjšani prihodki še zdaleč niso pokazatelj slabega poslovanja, saj je bolj ključno vprašanje, koliko denarja ostane podjetju. "Nimamo več zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Mislim, da je to eden največjih dosežkov," je še dodal Bošnjak.
