Stroški za pozabljene delnice
NatisniMedij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 12. 2014 Stran: 7
Zaradi spremembe zakona v Centralni KDD ne bo vec mogoče imeti delnic na brezplačnih računih
Ne gre sicer verjeti, da bi kdo na registrskem računu, nekakšnem prehodnem računu, pri Centralni Klirinško depotni družbi (KDD) pozabil na svoje delnice, se pa verjetno tudi to dogaja, še posebej, ker lahko tam "ležijo" brezplačno. Ko so pred leti začele borznoposredniške hiše zaračunavati stroške za vodenje računa in ležarino delnic, ki so sicer v nematerializirani obliki in torej gre zgolj za elektronsko evidenco, so se mnogi odločili delnice preprosto prodati. Zdaj se spreminja še zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki bo registrske račune ukinil.
Delnice kot dolgoročna naložba
Mnogim je z leti od prvotnega delniškega navdušenja nad lastninskimi certifikati in tako pridobljenimi delnicami na teh računih ostalo kaj malo premoženja. Število državljanov, ki so "vrteli" delnice, je bilo iz leta v leto manj, saj smo vsi skupaj spoznavali, da ta veščina ni za vsakogar. Ko pa je pokojni minister za finance Andrej Bajuk ob javni ponudbi delnic NKBM vsem, ki bodo te delnice držali najmanj eno leto, obljubil dodatni brezplačni delnici, je to darilo pristalo na registrskem računu pri KDD. Od tam ju je bilo treba prenesti na trgovalni račun, odprt pri eni od borznih hiš, kdor je želel z njimi trgovati. Več kot 90.000 ljudi je delnice NKBM držalo do bridkega konca razlastitve ob polnjenju bančne luknje, natanko pred enim letom. Nekaj je tudi takšnih, ki so za certifikate dobljene delnice pustili kar na registrskih računih pri KDD, ker z njimi niso trgovali. Morda so računali na dolgoročno naložbo za svoje naslednike.
Konec množičnega delničarstva
Mag. Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), opozarja na katastrofalne posledice, ki jih prinaša predlog novele zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP): "Vrednostni papirji se bodo selili na skrbniške račune borznih hiš in bank, kar bo prineslo zamegljevanje lastniških struktur, znižala se bo tudi pravna varnost - na primer ob stečaju utegnejo vrednostni papirji pristati v stečajni masi, kar je bilo že videno -, otežila in podražila se bo udeležba na skupščinah družb, saj bo potrebno individualno potrdilo in dodaten strošek, pojaviti se utegnejo provizije pri (pre)nakazovanju dividend. Vsakoletni strošek vodenja in ležarin bo mnoge delničarje primoral, da se znebijo vrednostnih papirjev ter se za vselej umaknejo iz kapitalskega trga. To je popolnoma neracionalna ali celo samomorilska poteza za delovanje kapitalskega trga, pa tudi za varčevanje."
Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS): "Spremembe zakona pozabljajo na tiste, ki imajo delnice iz lastninskih certifikatov in s katerimi niso trgovali, ali so v vseh teh letih postali netržni, ali pa imajo skoraj ničelno vrednost. Nesprejemljivo je, da bi te ljudi obremenili še s stroškom vodenja trgovalnega računa pri borznih hišah. Predlagamo, da bi tistim imetnikom certifikatskih delnic z bagatelno vrednostjo omogočili brezplačen prenos na smetarske račune in dve- do triletno prehodno obdobje. Smo pa prepričani, da sprememba zakona ne prinaša zapiranja javnih delniških knjig."
Usklajevanje z Evrosistemom
"Pri noveli zakona gre za usklajevanje pravil vodenja centralnega registra zaradi procesa evropske harmonizacije poravnav vrednostnih papirjev. Ta proces je dobil močan pospešek z odločitvijo Evrosistema za vzpostavitev enotne poravnalne platforme za vrednostne papirje, imenovane T2S (Target2-Securities). Jasno je namreč, da lahko enotna poravnalna platforma deluje le po enotnih pravilih," je povedal Matjaž Titan, svetovalec uprave KDD. Registrski račun pri KDD, o katerem ni pogodbenega razmerja med Centralno Klirinško depotno družbo in imetnikom vrednostnih papirjev, zdaj štrli iz pravne ureditve Evrosistema, ki predpisuje, da morata informacijski in denarni tok od izdajatelja vrednostnega papirja do končnega imetnika teči preko centralnega depozitarja in njegovih članov, borznoposredniških hiš, z ustreznimi pogodbami. "Ukinitev registrskih računov je posledica dejstva, da opisanih pogodbenih vezi, potrebnih za izvajanje korporacijskih dejanj po predpisanih standardih, v primeru registrskih računov ni. Imetništvo nematerializiranih vrednostnih papirjev ter na to imetništvo vezane storitve v evropskem okolju spadajo v civilnopravno sfero, zaradi česar se ustrezne pogodbene vezi morajo vzpostaviti," trdi Titan. Pri tem Slovenija spet prehiteva, je prepričan Verbič in pravi: "Evropske smernice so v fazi predloga in v obravnavi, mi pa že spreminjamo zakon, ki prinaša radikalne reze."
Skoraj 400.000 računov
Po podatkih KDD je bilo v začetku septembra 2014 v centralnem registru 376.452 registrskih računov z aktivnimi vrednostnimi papirji.
"Prenosi z registrskih računov na račune strank so v centralnem registru nekaj običajnega. Takšni prenosi nimajo nobenega vpliva na preglednost lastniške strukture za izdajatelja; če bi prenos vrednostnih papirjev z registrskega računa na račun pri borzni hiši zmanjševal preglednost lastniške strukture, potem bi bila problematična že sama možnost takšnega prenosa," pojasni Titan. Po veljavni tarifi bi KDD za prenos posamezne vrste vrednostnih papirjev z registrskega računa na račun pri borzni hiši zaračunala 0,47 evra in 1,07 evra za odprtje računa. Vendar to plača borzna hiša, ta pa svoje stroške storitev zaračuna imetniku vrednostnega papirja, ki pri njej odpre trgovalni račun.
Manj neaktivnih delničarjev
V Alti Invest odprtje računa po aktualnem ceniku stane 13,77 evra, vodenje računa v primeru sklenitve enkratne pogodbe pet evrov letno, minimalno nadomestilo za vzdrževanje stanj (ležarina) je šest evrov, minimalna provizija pri nakupu in prodaji pa dvanajst evrov. Za prenos vrednostnih papirjev z registrskega na trgovalni račun pri Alti Invest zaračunajo 2,20 evra. "Za delničarje, katerih vrednost delnic predstavlja relativno nizek znesek, bi lahko letni stroški vodenja trgovalnega računa in ležarine predstavljali izdatek, ki ga ne bi bili pripravljeni kriti. V takih primerih imetnikom svetujemo, da če iščejo stroškovno ugodnejše načine naložb, delnice prodajo, kupnino pa investirajo v vzajemne sklade. Na ta način znižajo svoje stroške, dosežejo večjo razpršitev in zmanjšajo tveganje svojega premoženja. Predvidena ukinitev registrskih računov bo zagotovo vplivala na manjše število predvsem neaktivnih delničarjev," je povedala Urška Jenčič, vodja klasičnega trgovanja pri Alti Invest.
