Privlačnost starih in novih
NatisniMedij: Večer - V soboto Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Oglas Datum: 13. 09. 2014 Stran: 1
Ko je v ponedeljek dan pred vložitvijo liste kandidatov za ministre nove Cerarjeve vlade zaokrožilo ime bodočega nesojenega gospodarskega ministra Ervina Pfeiferja, smo s kolegi iz gospodarskih redakcij slovenskih dnevnikov na poti v Berlinu, ko smo se, kako simbolično, sprehajali mimo bundestaga, ugibali, kako dolgo bo ime lastnika svetovalnega podjetja Avanton zdržalo. Po drugi strani, smo si dejali, nam bo Cerarjev predlog omogočal veliko pisanja. Pa ne o strategiji ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo o tem, kako prezadolžena podjetja čim prej prestrukturirati in izvleči iz stečajnih brezen, ampak o poteh Pfeiferjevega svetovanja.
Tudi če nam uprave državnih bank in podjetij, ki jih rešujemo davkoplačevalci, ne želijo posredovati informacij o tem, koliko so težke svetovalne pogodbe in zakaj so bile podpisane, lahko na podlagi neuradnih virov o tem sklepamo. Torej zakaj je dal član uprave Nove KBiVl Igor Žibrik odpoved skorajda usklajeno z nominiranjem Pfeiferja za gospodarskega ministra? Morda zaradi tega, ker bi ga lahko s svojo novo politično pozicijo usmeril tja, kjer bi ga za napeljevanje svetovalnih lovk potreboval. Bi ga zlobiral v upravo Petrola? Morda. A po imenovanju na mesto gospodarskega ministra bi Petrol vendarle moral prekiniti svetovalno pogodbo z Avantonom za zniževanje stroškov, ob čemer naj bi znašal mesečni pavšal za to okoli 13.000 evrov, česar v Petrolu še v četrtek za Finance niso ne potrdili in tudi zanikali ne ... Pfeifer bi se lahko znašel tudi v dvojni vlogi pri privatizaciji Nove KBM in Telekoma Slovenije, saj je svetoval v obeh. Še to, Avanton naj bi svetoval tudi srbski KBM, kjer je predsednik upravnega odbora prav Žibrik.
Od leta 2012 do marca letos je Pfeifer vedril v NKBM, banki, ki smo jo z 870 milijoni evrov rešili vsi davkoplačevalci, poleg njih pa še razlastninjeni imetniki podrejenih obveznic in več kot sto tisoč "ostriženih" malih delničarjev. Lahko zapišemo, da je mesečno dobival med 10.000 in 20.000 evri, zmotili se najbrž nismo veliko, čeprav NKBM pogodb s poslovnimi partnerji ne razkriva. Tudi v Mariboru je Pfeifer skrbel za racionalizacijo poslovanja ter se šel, kot pravijo v banki, "intenzivni stroškovni fitnes", čeprav se stroški v tem obdobju niso bistveno znižali. A Haučeva uprava to pripisuje višjim stroškom skrbnih pregledov - kako prikladno, da je banka naprodaj. Morda bi se v NKBM v duhu skrbnih gospodarjev lahko pozanimali, kako (ne)uspešno je Pfeifer zniževal stroške v Novi LB, kjer je služboval, tudi v času, ko so nastajale bančne luknje, in kako je reševal nasedle naložbe. In zakaj ne zmorejo dobro plačane uprave same voditi projektov racionalizacij in stroškovno fitnesirati? Morda tudi zaradi tega, ker si z odpuščanji nočejo mazati rok?
To, da so prihodki Avantona zrasli s 57 evrov v letu 2009 na lanskih 347 tisoč evrov oziroma za 132 evrskili tisočakov več kot v letu 2012, ob čemer je Pfeifer skupaj s solastnico v žep spravil kar 197 tisoč evrov dobička, kaže, da je potreboval zares dobro mrežo poslovnih in lobističnih stikov. Ti so ga še pravi čas spravili na SMC-jev zmagovalni val, čeprav se za pretekle usluge lahko zahvali starim obrazom slovenske politike. Zakaj ga novi niso spregledali in ga z ministrskega seznama umaknili šele pet minut pred dvanajsto ter ga nadomestili z Jožefom Petrovičem? Težko in nevarno hkrati bi bilo verjeti, da ga niso smeli ... V uteho slabi popotnici nove Cerarjeve vlade in "last minute" gospodarskemu ministru Petroviču je le, da se nista ponovila Maher in Trop Skaza. Za zdaj ...
