Računajo na večji posluh nove vlade

NatisniNatisni

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 07. 2014 Stran: 9

Imetniki obveznic Lastnike podrejenega kapitala bodo »strigli« tudi v Avstriji

Ljubljana - Lastniki podrejenih obveznic, ki jih je država v okviru sanacije bank »postrigla«, zdaj, kot kaže, upajo na več razumevanja prihodnje vlade. A prav ta teden je tudi avstrijski parlament potrdil zakon o reševanju avstrijske banke Hypo Alpe Adria, ki predvideva 90-odstotni odpis podrejenih obveznic, za katere jamči dežela Koroška.


Maja Grgič Kot je znano, je pri nas država na podlagi ukrepov Banke Slovenije decembra lani izbrisala za 440 milijonov evrov obveznosti bank do imetnikov podrejenih finančnih instrumentov NLB, Nove KBM in Abanke. Lastniki obveznic so zato zakon o bančništvu, ki je to omogočil, vložili ustavno presojo, a odločitve pred jesenjo ni pričakovati. Poleg tega so nekateri oškodovanci sprožili tudi upravne spore, ki pa lahko trajajo, zato se zavzemajo, da bi z državo dosegli dogovor o tem vprašanju.

Odhajajoča vlada za to ni izkazala razumevanja, zdaj, kot kaže, računajo na novo. Vseslovensko združenje malih delničarjev je tako na premierko Alenko Bratušek in druge stranke, ki kandidirajo na volitvah, že naslovilo vprašanje, ali bi podprli tak dogovor. Tudi Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev Slovenije pravi, da si bolj kot pravdanja prek sodišč želijo dogovora o delnem poplačilu lastnikov obveznic. »Še vedno smo se pripravljeni pogoditi z določenim diskontom,« pravi in upa, da bodo stranke, ki bodo zmagale na volitvah, imele več posluha za to.

Za Slovenijo je pri tem vprašanju pomemben razplet avstrijske zgodbe, kjer država prav tako rešuje svojo banko Hypo Alpe Adria. Prav ta teden je avstrijski parlament sklenil »postriči« lastnike podrejenih obveznic te banke, za katere jamči dežela Koroška. Po sprejetem zakonu bodo ti obvezničarji izgubili 890 milijonov evrov od približno milijarde evrov svojih terjatev.

Stankovič s sklepom avstrijskega parlamenta podrobno ni seznanjen, zato ga ni mogel komentirati. Prav tako za zdaj ni. znano, kolikšnemu delu svojih terjatev do bank bi se bili pripravljeni odreči naši obvezničarji. Poznavalci pa neuradno pojasnjujejo, da avstrijski primer za nas ne bo pomemben le zaradi višine odpisa, ampak tudi zaradi pravnega okvira »striženja«. V slovenskem primeru namreč ni sporno le, da je država z zakonom posegla v pridobljene pravice, ampak tudi, da imetniki obveznic nimajo pravice do pravnega sredstva. Poleg tega lahko imetniki odškodninsko tožijo le Banko Slovenije, ne pa tudi izdajatelja.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.