Na slabo banko tudi Južna, Gantar, Zupanc, Avtotehna...

NatisniNatisni

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 01. 2014 Stran: 1

Gospodarstvo / Sanacija bank

Pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se seli domala celotna domača finančna industrija. Prenosi bodo razkrili razsežnosti kreditiranja. Izpostavljenost treh državnih bank do menedžerskih družb lani tik pod milijardo evrov.


Razkrivamo seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in Nova KBM že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Bruto izpostavljenost treh bank, ki jih je decembra dokapitalizirala država, do teh družb je še lani skupno znašala skoraj milijardo evrov. To je enako skoraj polovici denarnega vložka, ki ga je država decembra namenila za pokritje kapitalske luknje v treh bankah (2,11 milijarde evrov).

Zdaj je dokončno jasno, da bosta pod okriljem DUTB, tako imenovane slabe banke, po novem tudi oba holdinga Vizija iz kroga Darij a Južne. Njegovi skupini Perspektiva bo že konec letošnjega leta zapadlo za približno 130 milijonov evrov posojil. Teh po naših informacijah tri državne banke do lani tako rekoč niso slabile. Na seznamu prenesenih terjatev sicer ni krovnega podjetja Perspektiva FT, prek katerega Južna obvladuje svoj poslovni sistem. Na njem pa je mogoče najti KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, in družbe iz zdaj že nekdanjega omrežja Probanke. Gre za Avtotehno, ki je do NLB in Abanke skupno izpostavljena za več kot 46 milijonov evrov, in Zlato Moneto II, sicer 7,3-odstotno lastnico Perutnine Ptuj.

Kdo vse gre na slabo banko

S seznama je mogoče razbrati, da NLB in NKBM na slabo banko prenašata domala vse komitente iz domače finančne industrije. Poročali smo že, da so med njimi ACH, ki se je z DUTB že dogovoril o moratoriju za odplačilo glavnic posojil, DZS, Istrabenz, Sava, podjetja iz kroga NFD in številni propadli holdingi: cerkvena Zvon Ena in Zvon Dva, Center Naložbe Boška Šrota, Poteza Naložbe Branka Drobnaka in CG Invest, nekoč Aktiva Naložbe Darka Horvata, ki samo trem državnim bankam dolguje 54 milijonov evrov. Toda na seznamu so tudi nekateri manjši poslovni sistemi in podjetja. Med njimi PSZ Darka Zupanca, ki se z bankirji že leto dni dogovarja o dolgoročnem reprogramiranju okoli 70 milijonov evrov posojil (od teh je 16 milijonov evrov pri NLB), in družba Finea, nekoč v lasti Miklavža Borca, kije bila tesno poslovno povezana z NKBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.

Prav tako sta na seznamu podjetje Opus Invest, ki je v lasti nekdanjega prvega moža Šrotovega Infond Holdinga Matjaža Rutarja in njegove soproge, in Agroservis Borivoja Laloviča, dolgoletnega Šrotovega partnerja pri delniških poslih. Bruto izpostavljenost prvega do NLB je lani znašala pet milijonov evrov. DUTB bo nase prevzela tudi terjatve bank do nekaterih podjetij, prek katerih so menedžerji lastninili družbe: Alpine Holdinga, Primorje Holdinga, Profectusa, prek katerega je krog Romane Pajenk obvladoval Medaljon in povezana podjetja, Derme in Cegrada, ki sta v lasti nekdanjih menedžerjev CM Celja... Kot je znano, naj bi bilo merilo za prenos na DUTB zamuda komitenta s plačevanjem obveznosti, ki mora biti daljša od 90 dni, in bonitetna ocena podjetja v višini C ali manj.

Iz podatkov, ki smo jih v zadnjih tednih zbrali v uredništvu Dnevnika, je mogoče potegniti več ugotovitev. Najprej, da je prav kreditiranje domače finančne industrije v pomembni meri pripomoglo k težavam treh državnih bank. Skupna izpostavljenost NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami, je septembra lani znašala dobrih 954 milijonov evrov. Gre za bruto znesek brez upoštevanja slabitev, ki so jih banke pred tem opravile že same. Za primerjavo: pregled premoženja (AOR) v omenjenih treh bankah je odkril kapitalsko luknjo v višini 2,11 milijarde evrov. Spomnimo, ta znesek je država zakrpala z denarnim vložkom, dodatnih 660 milijonov evrov pa je za stabilnost bančnega sistema v NLB in NKBM že vložila v obliki obveznic.

Uradnih podatkov o tem, po kolikšni ceni DUTB od NLB, Nove KBM in Abanke odkupuje posamezne terjatve, ni. Po naših informacijah pa je ena od dveh največjih državnih bank te terjatve v povprečju prenašala z diskontom v višini okoli 80 odstotkov. To pomeni, daje za bruto terjatev v višini milijona evrov prejela okoli 200 tisočakov. Če to formulo prenesemo na vse tri banke, ki so ali še bodo terjatve prenašale na DUTB, bo ta zanje skupno odštela približno 190 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za natančen izračun, ampak le za oceno, ker je verjetnost vračila posojila odvisna tako od zavarovanj kot od komitentov samih. Prav tako za zdaj ni jasno, kolikšna bo končna izguba, ki jo bomo davkoplačevalci utrpeli zaradi 954-milijonskega kreditiranja.

Širša gospodarska škoda nespametnega kreditiranja

Opozoriti velja še na širšo, precej težje merljivo gospodarsko škodo poplave kreditov, ki so jih banke usmerjale v nekatere domače finančne družbe. Ne le da so te končale v stečaju in s tem spravile v težave banke, ki so breme sanacije nato prenesle na državo. Ta se je za to morala dodatno zadolžiti, še pred tem pa je prav krč v bankah dražil pribitek na njene obveznice. Ceno za sesutje finančnih holdingov, ki so pred letom 2009 na veliko igrali domači kapitalski monopoli, nato pa se večinoma neuspešno ukvarjali le z zapiranjem lukenj v bilancah zaradi padca cen delnic, in menedžerskih družb bodo poleg davkoplačevalcev plačali številni mali delničarji: tako v teh družbah kot tudi v bankah. Navsezadnje velja k njim prišteti tudi imetnike nedavno izbrisanih bančnih obveznic. V več primerih so ceno za propad lastnikov plačale tudi njihove hčerinske družbe. Več menedžerjev je namreč svoje odkupe poskušalo rešiti z neposrednim izčrpavanjem teh družb, kar je nekatere spravilo na rob insolventnosti, zaradi česar so morale odpuščati zaposlene. Za nameček se je lastništvo večjega števila teh družb po propadu holdingov »odprlo«, nekatere pa so se ali se bodo znašle pred nevarnostjo sovražnih prevzemov neposrednih konkurentov iz drugih držav.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.