So bili mali delničarji po nepotrebnem razlaščeni?
NatisniMedij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 09. 2013 Stran: 8
Analiza podatkov o poslovanju kaže na dvom o nujnosti spomladanske konverzije 100-milijonskega hibridnega posojila v kapital NKBM
Primerjava nekaterih kazalcev poslovanja Abanke, NKBM in NLB kaže, da spomladanska konverzija 100-milijonskega hibridnega posojila v kapital NKBM ni bila nujna. S tem so namreč mali delničarji ne le izgubili skoraj ves lastniški delež, ampak ostali praktično brez v banko vloženega premoženja. Na letošnji junijski skupščini so mali delničarji z grenkobo ugotavljali, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do iztisa. Vendar borzni analitiki pravijo, da je za coco obveznice že ob izdaji jasno, da bodo konvertirane v delnice.
Mali delničarji ostali praznih rok
Država je s konverzijo 100-milijonskega hibridnega posojila v kapital banke postala 82-odstotna lastnica, mali delničarji imajo le še 5,9 odstotka delnic. Medtem ko je nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič kupil več kot 2000 delnic, sedanja uprava (Aleš Hauc in Igor Žibrik) nima delnic banke, ki jo vodi, je razvidno iz letošnjega polletnega poročila o poslovanju NKBM. Banka je imela ob polletju še kljub temu 97.132 delničarjev. Po izvedeni javni ponudbi delnic NKBM novembra 2007 po 27 evrov za delnico, ko je v decembru njena borzna cena porasla vse do 44,49 evra, je imela banka 107.034 delničarjev, mali delničarji so imeli 25,7-odstotni delež, država pa 42,31-odstotnega. Danes se borzna cena delnice giblje nekaj nad 30 centov.
Kaj kažejo številke
Na decembrski skupščini NKBM so delničarji, država ni imela glasovalne pravice, na predlog delničarja East Capital sprejeli sklep o izdaji za 100 milijonov evrov coco obveznic, ki se, če se kapitalska ustreznost banke zniža pod 7 odstotkov, pretvorijo v delnice. Uprava je bila s takšnim sklepom zelo zadovoljna, saj je obveznice konec leta vplačala država. Že prve dni januarja 2013 je uprava banke sporočila, da je banka s prodajo 51-odstotnega deleža v Zavarovalnici Maribor Pozavarovalnici Sava za 65 milijonov evrov, z realizacijo dobička iz odkupa obstoječih podrejenih instrumentov in vplačilom 100 milijonov hibridnega posojila s 182 milijoni evrov izboljšala kapitalsko ustreznost na več kot 9 odstotkov.
Hladen tuš za male delničarje je prišel že čez tri mesece, saj je uprava pod vodstvom Aleša Hauca 8. aprila opravila konverzijo coco obveznic v delnice, za katere je izdala več kot 98 tisoč novih delnic. Nadzorni svet je soglašal z izključitvijo prednostne pravice obstoječih delničarjev do novih delnic.
Zakaj je kapitalska ustreznost v samo treh mesecih padla pod 7 odstotkov? Ali Aleš Hauc ob koncu decembra lani morda ni poznal pravih poslovnih rezultatov banke? Računovodsko preračunavanje pokaže, da bi se lahko izguba iz pokrivanja slabih kreditov spremenila tudi v dobiček in tako konverzija coco obveznice ne bi bila potrebna. Morda bi k temu prispevalo tudi aktivnejše prodajanje zaseženega premoženja, pa četudi na račun kakšne izgube, le da bi priteklo nekaj svežega denarja, ki bi ga lahko banka uporabila za nove posle. To je povezano z vprašanjem kakovosti zavarovanj, čeprav podatki javno objavljenih bančnih bilanc kažejo, da je NKBM daleč najbolje zavarovana glede na povprečje bančnega sistema. Pokritje slabih kreditov v bankah v tuji lasti znaša povprečno 42 odstotkov, v Abanki je ob polletju znašalo 46,5 odstotka, v NKBM 68,8 odstotka, v NLB pa 57,6 odstotka. NKBM je tako v zadnjem letu in pol oblikovala velik delež rezervacij, tako da ima nadpovprečno oslabljene primerljive kredite z nadpovprečno visokim pokritjem zavarovanj. Izguba v poslovanju pomeni pritisk na borzno ceno delnice in povečuje nujnost dokapitalizacije.
Konverzija v vsakem primeru
"Do konverzije coco obveznic bi v NKBM v vsakem primeru prišlo. Če je ne bi opravili spomladi, bi jo morali kasneje. V Sloveniji so tovrstne obveznice izdane takrat, ko je banka na takšnem nivoju, da je vnaprej jasno, da bo do konverzije prišlo," pravi Sašo Stanovnik, analitik v Alti. Pravi, da je zgodba z malimi delničarji v NKBM končana, saj bodo svoj kapital dokončno izgubili po napovedani 400-milijonski dokapitalizaciji, ki jo bo najverjetneje vplačala samo država, malo verjetno je, da bi lahko sodelovali tudi mali investitorji. "Pa tudi vprašanje je, ali bi po vsem tem kdo sploh hotel sodelovati. Tako lahko, če bi 400-milijonska dokapitalizacija banko dokončno sanirala, od delnice NKBM pričakujejo dobiček le tisti, ki bi vstopili v lastništvo pri zadnji dokapitalizaciji. Obstoječe male delničarje bo iztisnila ali država ali morebitni novi strateški lastnik, ki bi objavil prevzem," je dejal Sašo Stanovnik.
