Dedinja Gorenjke razočarana nad Žitom
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Knez Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 21. 01. 2013 Stran: 13
Čokoladna nesoglasja
Biserka Mertelj je ena od dedinj leske tovarne čokolade Gorenjka, ki je sicer del podjetja Žito. Njen ded Adolf Zavrtanikje tovarno v Lescah ustanovil leta 1922, zato so v Žitu lani poskrbeli za reklamno akcijo ob 90-letnici Gorenjke. Sprva so k sodelovanju želeli privabiti tudi dediče Zavrtanika, pa so na vse skupaj hitro "pozabili".
Radovljica. Znamenito čokolado Gorenjka je prvi začel izdelovati Adolf Zavrtanik, ki je leta 1922 v Lescah ustanovil tovarno čokolade. Po drugi svetovni vojni je oblast tovarno nacionalizirala, Zavrtanika ter njegovi dve hčeri pa prisilila, da so v tovarni ostali, saj navsezadnje nihče drug ni znal narediti dobre čokolade.
Devetdeset let po ustanovitvi Tovarne čokolade Zavrtanik so v Žitu, katerega del je leska Gorenjka danes, poskrbeli za široko zastavljeno marketinško akcijo, na katero so sprva povabili tudi dedinjo Gorenjke, Zavrtanikovo vnukinjo Biserko Mertelj. »Spominjam se, da sem mami v tovarni pomagala, v Lescah pa so nas tako ali tako vsi poznali kot čokoladarjeve. Po denacionalizaciji smo postali delničarji Žita Gorenjke, z nadaljnjo privatizacijo Žita pa nas je le-ta kot male delničarje iztisnil iz podjetja. Z Gorenjko pa sem bila v stiku še leta 1997, ko sem ob 75-letnici za zbornik prispevala kar nekaj družinskih fotografij. Originalov nisem nikoli več videla, saj so celo sami priznali, da so jih verjetno izgubili,« je povedala Biserka Mertelj.
Gorenjka ni stara 90 let
Kljub tej slabi izkušnji je privolila, da bo sodelovala še enkrat. »V Žitu se sicer delajo, kot da nas, dedičev, ni. Ker pa so želeli sodelovati z radovljiškim muzejem in ker kot prostovoljka delam tudi v muzeju, smo navsezadnje spet našli stik. Razložila sem jim, da sem se enkrat že opekla z družinskimi fotografijami, najbolj pa me je razjezilo, da se je ena od teh družinskih fotografij brez moje vednosti ali privolitve znašla celo na spletu oziroma na niihovi facebook strani. Prav tako se težko strinjam, da gre za 90-letnico Gorenjke, saj je Gorenjka nastala šele leta 1947, potem ko so zaprli in nacionalizirali dedovo tovarno čokolade. Vseeno smo skušali najti srednjo pot. Privolila sem, da bom pomagala in sodelovala. V zameno sem želela le povrnitev potnih in drugih stroškov. Prav tako smo predlagali, da v zameno Žito v prednovoletnem času z lomi čokolade obdari otroke v leskih ustanovah, kot je krizni center Kresnička ali Dom Matevža Langusa. Potem pa od Žita ni bilo nobenega odgovora več, le nemo smo lahko opazovali reklamno akcijo o 90-letnici Gorenjke, kar ne drži in naše družinske fotografije iz leta 1922 na njihovih straneh, za kar nisem dala nobenega soglasja,« je zgodbo Gorenjke o Gorenjki povedala Mertljeva.
Izgubili družinske fotografije
Kot poudarja, jo najbolj jezi ignoranca Žita. »Na nas se spomnijo le, ko kaj potrebujejo. Veste, ded je bil rojen v Gorici, praded pa v Solkanu in v Solkanu so na družino Zavrtanik bolj ponosni in bolj jo poznajo kot v Lescah ali v Ljubljani. Tam vedo, kdo je bil ustanovitelj Gorenjke, na Gorenjskem pa očitno ne. Družinske fotografije so očitno za vedno izgubljene, lepo pa bi bilo, če bi s kakšnim lomom čokolade izpolnili vsaj obljubo o darovanju. Lom je v tovarni tista čokolada, ki ne dosega standardov. Gre za minimalen strošek za tovarno, otroci pa ne občutijo nobene razlike,« je še dodala Biserka Mertelj.
V Žitu odgovarjajo, daje do zastoja pri dogovorih z družino Mertelj prišlo zaradi menjave uprave ravno pred zaključkom dogovora. »Vsekakor si želimo sodelovati z družino Mertelj in se z njo ustrezno dogovoriti,« odgovarjajo v Žitu in na vprašanje, kako je z obdarovanjem leskih organizacij, odgovarjajo, da želja po obdarovanju ni bila sporna. »Ker se nismo uskladili glede nekaterih drugih točk, pa tudi do tega ni prišlo. To pa ne pomeni, da Gorenjka ni bila v letu 2012 zelo aktivna pri humanitarnih oziroma donacijskih projektih,« so še pojasnili v Žitu. V Gorenjki sicer letno proizvedejo 1600 ton čokolade, 250 ton riževega programa in 500 ton biskvitnega peciva. V Sloveniji je Gorenjka druga vodilna znamka na trgu čokolade.
