Ljubljansko letališče upa na tujce. Koga bi zanimalo?
NatisniMedij: Finance Avtorji: Smrekar Iskrić Tanja, Nataša Koražija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 01. 2013
Pogovori so v teku, končno besedo pa ima večinski lastnik, torej država. Možno je, da bi prodala del letališča brez glavne infrastrukture in skupaj z izgubarsko letalsko družbo Adrio Airways.
»Iščemo partnerja, ki bo z nami razvijal posel. Ne potrebujemo nekoga, ki bi letališče upravljal, potrebujemo pa nekoga, ki bo prinesel nov posel - tako na potniškem kot tovornem delu. Takšen bi bil dober solastnik,« pravi predsednik uprave Aerodroma Ljubljane Zmago Skobir.
Koga letališče vabi
Predstavniki letališča naj bi se najbolj intenzivno pogovarjali z morebitnimi kitajskimi vlagatelji. Pri tem omenimo, da se na Kitajskem za širitev v srednjo in vzhodno Evropo menda najbolj zanima skupina HNA Group, ki ima tudi letalsko družbo Hainan Airlines. Ta se je omenjala tudi kot rešiteljica madžarskega letalstva. Spomnimo - madžarsko letalsko družbo Malev je prizemljila odločitev evropske komisije, da mora vrniti nedovoljeno državno pomoč.
Na letališču naj bi se sicer pogovarjali tudi o morebitnem sodelovanju z Air Indio, oživiti poskušajo pogovore s katarsko letalsko družbo Qatar Airways, ki se je že pred časom zanimala za vstop v Adrio Airways, pa je od namere odstopila. Možno je tudi sodelovanje z beneškim letališčem. Z Benečani bi lahko sodelovali tudi »le« poslovno: potniki bi prek Benetk v bolj oddaljene kraje leteli iz Ljubljane. To pomeni, da bi vse predvzletne postopke, kot je prijava na polet, opravili že na brniškem letališču, ki bi s tem tudi dodatno zaslužilo.
Aerodrom bi šel na dva dela
Če bi država res prodala del Aerodroma Ljubljana, bi ga pred tem najbrž razdelila na dva dela:
- v prvem delu, v katerem bi ohranila nadzor, bi imel infrastrukturo - to je pisto, glavni terminal za oskrbo potnikov in tovora, parkirišče pred letališčem in sedanje tovorno skladišče;
- drugo podjetje pa bi skrbelo za komercialno ponudbo in za širitev; vanj bi lahko recimo sodili tudi drugi terminal, vreden 90 milijonov evrov, ki ga namerava letališče začeti graditi letos, pa tudi nov tovorni terminal in skladišče, ki bi ga letališče začelo graditi, če bi dobilo stratega.
Lastnik drugega letališkega podjetja bi bil lahko tudi lastnik letalskega prevoznika Adrie Airways. Viri pravijo, da bi državi celo samo tako - torej skupaj z delom letališča - uspelo prodati izgubarsko Adrio. A je pri tem zaradi konkurenčne zakonodaje potrebna posebna previdnost, opozarjajo na Sodu, okoli katerega se oblikuje Slovenski državni holding. A - možno je. Tudi nemški letalski prevoznik je namreč solastnik dela münchenskega letališča, kjer ima svoj terminal.
Promet upada
Tako Adrii Airways kot Aerodromu promet upada. Na področju tovornega prometa je bilo ljubljansko letališče že do zdaj šibko, lani pa je pretovor upadel še za 13 odstotkov. Letališče ima sicer redne povezave s tovornimi letali za paketno pošto DHL, TNT in UPS, pri pravem paletnem tovoru pa se logisti ljubljanskega letališča izogibajo in tovor raje do večjih letalskih vozlišč prepeljejo po cesti. Sesedel se je tudi potniški promet, predvsem zaradi opuščanja poletov Adrie Airways.
Po za zdaj neuradnih podatkih, ki pa se ne bodo občutno spremenili, je število potnikov na ljubljanskem letališču v letu 2012 upadlo za 12,5 odstotka, kar je trikrat večji upad od prvotno načrtovanega. Še v letu 2009 so na našem glavnem letališču našteli 1,43 milijona potnikov, od takrat pa je gneča precej manjša, lani so imeli le 1,19 milijona potnikov.
Lani junija je uprava Aerodroma sprejela poslovni načrt za obdobje od leta 2012 do 2017, v katerem so določili, da bodo število potnikov povečali na 1,7 milijona (zdaj približno milijon), število premikov letal bodo povečali za 43 tisoč, težo oskrbljenega tovora pa na 23 tisoč ton. V objekte in opremo skupaj naj bi do takrat vložili 121,2 milijona evrov.
Predsednik uprave Aerodroma je pred časom napovedal, da ima letališče priložnost postati središče za nizkocenovne prevoznike za regijo, čartersko središče za regijo, vozlišče za Balkan ali vozlišče za tovor, a za zdaj nobene izmed teh priložnosti še niso uresničili.
Država je skrivnostna
Na Sodu o prodaji Adrie Airways ne povedo več, kot da poteka po načrtih. Spomnimo, da bi po prvotnem načrtu Adria morala biti prodana že lani. Težava pri prodaji Adrie je tudi v tem, da morebitni kupec ne ve, kaj kupuje - evropska komisija namreč preiskuje, ali je Adria v preteklosti dobila nedovoljeno državno pomoč. Sporna je tudi 50-milijonska dokapitalizacija, s katero je država letalskega prevoznika predlanskim rešila pred stečajem. Poleg tega je evropska zakonodaja stroga, ko gre za lastništvo neevrospkih letalskih družb v letalskih družbah EU. Kot kupci se sicer poleg vrste letalskih družb omenjajo tudi finančni vlagatelji.
Na Sodu o morebitnem skupnem kupcu Adrie in Aerodroma ne vedo nič, na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pa pravijo le, da »upravljanje naložb države sodi v pristojnost državnega holdinga in se bo izvajala skladno s smernicami, strategijo in kodeksom. Smernice pa mora sprejeti še državni zbor.«
O prodaji molčijo tudi na Adrii.
