Država v Krki ostala brez glasovalnih pravic
Medij: Delo Avtorji: Jelenič Lahmadi Laila Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 04. 2012 Stran: 10
V članku z zgornjim naslovom (Delo, 13. aprila) je avtorica Vanja Tekavec v zvezi z ukrepom Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) proti kršiteljem prevzemne zakonodaje povzela tudi odziv poslanca SD Matjaža Hana. Žal v ATVP nismo seznanjeni s t. i. javnim pozivom, s katerim se je, po navedbah v omenjejnem članku, g. Han odzval na ukrepe ATVP, zato narij ne moremo neposredno odgovoriti. Vsekakor pa povzetek ostrega poslančevega odziva, ki vzbuja dvome o delovanju ATVP, terja naš odgovor.
Ni prvič, da se ATVP očita politično ali kako drugače motivirano delovanje, pa naj gre za ukrepanje ali za neukrepanje omenjega organa. Tako se je poslanec Han, po navedbah v članku, v zvezi z ukrepanjem ATVP proti kršiteljem prevzemne zakonodaje spraševal, »ali ni v ozadju ukrepanja ATVP morda tudi prikrita namera vladajoče koalicije, da pod krinko razproda vitalne dele državnega premoženja«.
Gospod poslanec v ukrepih ATVP ne bo našel prikritih namer, saj je ATVP v svojem delovanju . in sprejemanju odločitev povsem avtonomna in podrejena zgolj veljavni zakonodaji. Stališče ATVP do vprašanja preseganja prevzemnega praga gospodarskih družb, ki so v večinski lasti države (oziroma do sprememb t. i. zatečenega stanja), ni od včeraj in tudi ne tako nenavadno, saj ga je potrdila najvišja sodna institucija v Republiki Sloveniji. ATVP je namreč svoje stališče zagovarjala na Ustavnem sodišču RS in z njim v celoti uspela. Omenjeni ukrep ATVP torej predstavlja realizacijo tako veljavne zakonodaje kot tudi stališča Ustavnega sodišča RS.
Na problem, ki ga predstavljajo državni deleži, predvsem pa na njihovo nepreglednost je direktor ATVP dr. Damjan Žugelj vse od svojega imenovanja leta 2008 opozarjal vsakokratno vladajočo koalicijo, med drugim tudi koalicijo, ki jo je vodil takratni predsednik Vlade RS in vodja SD g. Borut Pahor. Zaradi nereda in pomanjkanja strategije na področju upravljanja kapitalskih naložb države - na kar navsezadnje kaže že dejstvo, da je do postopkov, ki jih omenja novinarka, sploh prišlo - je bilo namreč le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do spremembe zatečenega stanja, s tem pa tudi do nastanka obveznosti podati prevzemno ponudbo.
G. Han je v pozivu »pozval tudi k takojšnji spremembi dopolnitev zakona o prevzemih, ki bodo onemogočile oškodovanje države na legalen način«. Takšna izjava je s strani poslanca, ki je že tri mandate član Državnega zbora RS, in pripadnika stranke, ki je bila ves čas od prvega sprejema prevzemne zakonodaje prisotna v zakonodajnem postopku - tudi kot vladajoča koalicija -, precej nenavadna. ATVP nima zakonodajne moči, je pa v zadnjih štirih letih vsakokratni vladajoči koaliciji predlagala vrsto ukrepov za odpravo anomalij oziroma zakonskih pomanjkljivosti, ki jih je zaznavala pri opravljanju svojega dela.
Podlaga za ukrepanje ATVP je torej v veljavni zakonodaji, kršiteljem, tudi državi, pa so na voljo pravna sredstva za zaščito svojih pravic. Argument g. Hana, daje treba državo z zakonom zaščititi pred morebitnimi ukrepi ATVP, je zato nezaslišan - toliko bolj, ker ga je uporabil član organa, ki je uzakonil načelo enakosti pred zakonom kot enega osnovnih postulatov pravpe države. Drugačna zaščita legalnih in legitimnih interesov kršiteljice (npr. spreminjanje zakonov, sprejem avtentičnih razlag, ki to niso ipd.) kot z zakonsko predvidenimi pravnimi sredstvi (npr. tožba pred Vrhovnim sodiščem RS) zato po mnenju ATVP v pravni državi nima mesta.
Laila Lahmadi-Jelenič, vodja sektorja za odnose z javnostmi Agencija za trg vrednostnih papirjev Poljanski nasip 6, Ljubljana







