Vzajemna z zakonsko podlago za skupščino zastopnikov

NatisniNatisni
Medij: Dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: Vzajemna Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 10. 02. 2011 Stran: 20   
 
Skupščina Vzajemne, prvič z razporejenimi člani v starostne razrede z enakim deležem glasovalnih pravic, je sprejela zakonsko podlago za oblikovanje skupščine zastopnikov zavarovalnice. Ko bo Vzajemna pridobila soglasje Agencije za zavarovalni nadzor, bodo začeli teči postopki za izvolitev zastopnikov, prve volitve v novo 45-člansko skupščino pa bodo potekale pred poletjem. Nova skupščina naj bi se sestala do konca avgusta.
 
Skupščina Vzajemne je včeraj sprejela spremembe statuta zavarovalnice in pravilnik o volitvah. Spremembe, ki jih zavarovalnici nalaga nov zakon o zavarovalništvu, bodo začele veljati po pridobitvi soglasja agencije. Skupščina je izvolila tudi volilno komisijo, katere temeljna funkcija bo spremljanje poteka in zakonitosti volitev. Ima pet članov, vsakega za en starostni razred, in sicer Mojco Cvetko, Igorja Ilijaša, Jožeta Benca, Ano Bilbija in Marijo Rous.
 
Na včerajšnji skupščini je sodelovalo nekaj več kot 1300 članov, večina prek pooblastil. Razdeljeni so bili v pet starostnih razredov, vsak od njih pa ima enak delež glasovalnih pravic. Največ zastopnikov sta imela razreda starejših zavarovancev, tistih, rojenih pred letom 1941, in tistih, rojenih med letoma 1941 in 1954, skupaj 914 ali 70 odstotkov vseh sodelujočih glasov. Najmanj interesa imajo očitno najmlajši zavarovanci, rojeni po letu 1976, saj so predstavljali le 4,6 odstotka prisotnih glasov.
 
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi ga predvidevala reforma zdravstvenega sistema, bi vplivala predvsem na starejše ljudi, je svoje ugotovitve na včerajšnji skupščini predstavilo vodstvo Vzajemne.
 

Reforma naj bi namreč predvidevala, da bi storitve, ki so zdaj v 90 odstotkih krite iz dopolnilnega zavarovanja, izločili iz obveznega zavarovanja, analize Vzajemne pa kažejo, da storitve z doplačili uporabljajo predvsem starejši zavarovanci. Mlajši zavarovanci namreč pretežno uporabljajo le storitve, pri katerih je doplačilo manjše od 90 odstotkov, starejši pa ravno nasprotno. Razmerje povprečnih stroškov med 25-letnikom in 80-letnikom je 1 proti 11,3, ko gre za vsa doplačila skupaj, pri storitvah z 90-odstotnimi doplačili pa je razmerje 1 proti 32,6. V splošnem mladi premijo preplačajo štirikratno, osebe od 73. do 96. leta pa imajo v povprečju vsaj dvakrat višje
škode, kot pa znaša njihova premija, so ugotovili v Vzajemni.
 
Pojasnili so še, da večina mlajših zavarovancev v enem letu nima niti ene takšne storitve, ki bi jo bilo treba v višini 90 odstotkov kriti z dopolnilnim zavarovanjem, medtem ko ima v starostni skupini od 70 do 74 let 30 odstotkov zavarovancev za 300 evrov doplačil. Enajst odstotkov zavarovancev omenjenega starostnega razreda bi moralo v letu dni plačati 600 evrov, če bi bile storitve, ki so jih koristili, izvzete iz obveznega zavarovanja. V starostni skupini od 80 do 84 let bi moralo 37 odstotkov oseb doplačati več kot 300 evrov na leto, 10 odstotkov oseb pa več kot 800 evrov. V Vzajemni, ki bi v primeru ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sicer najverjetneje propadla, so poudarili, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje uvedlo vzajemnost med zdravimi in bolnimi ter med mladimi in starejšimi, in menijo, da bi morale spremembe v financiranju zdravstva to vrednoto v čim večji meri ohraniti.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.