Borzne družbe v 2010

NatisniNatisni

Medij: Kapital Avtorji: Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 11. 2010 Stran: 23

Težave so povzročile velike padce vrednosti delnic

Leto 2010 se približuje koncu, zato je pogled na dogajanje okoli borznih družb ter vplive na njihovo delnico precej zanimiv. Za nekatere družbe in posledično delnice je leto 2010 predstavljalo zelo zahtevno leto. Težave so tako povzročile velike padce vrednosti delnic, medtem ko so jo najboljše odnesle samo s tem, da se njihov tečaj ni spremenil.


GORENJE - V znamenju dokapitalizacije in posojil

Majhen tržni delež na zahodu. Po zelo napornem letu 2009 zaradi stavke zaposlenih je bilo letošnje leto za velenjsko družbo Gorenje precej bolj ugodno. Družbo so zaznamovali dogodki, kot so nakup švedskega Aska, pridobitev nepovratnih sredstev od srbskega ministrstva, odobritev posojila s strani IFC ter dokapitalizacija, ki še ni povsem končana. Medtem, ko javna prodaja delnic ni potekala, kot bi si želeli, pa je bila precej spodbudna novica, da je IFC Gorenju avgusta odobril 50 milijonov evrov dolgoročnega posojila, skupaj s konzorcijem bank pa še dodatna posojila. Posojili sta namenjeni refinanciranju kratkoročnih posojil, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu. Za prejeta posojila pa je IFC Gorenju določil merila poslovanja, ki jih mora ta izpolnjevati. Nanašajo se predvsem na zagotovila za vračilo posojila. Gorenje mora tako zagotavljati minimalni obseg kapitala, ustrezno razmerje med kapitalom in dolgovi ter zadosten denarni tok. Te zahteve so analitiki Gorenjeve delnice ocenili kot pozitivne, saj bi naj izboljšale disciplino menedžmenta pri doseganju ciljev, to pa bo okrepilo zaupanje vlagateljev in bank. Kljub temu bi naj bile slabosti družbe predvsem majhen tržni delež v zahodnoevropskih državah, slaba prepoznavnost blagovne znamke, nižja dobičkonosnost v primerjavi s konkurenco ter neprisotnost v hitrorastočih državah (z izjemo Rusije). Gorenje je tudi dobilo oceno, s katero se njegovo poslovanje ocenjuje za bolj tvegano, kot je bilo. Zaradi optimizacije poslovanja se bodo še naprej posvečali krčenju števila zaposlenih. V srednjeevropski regiji Gorenje krepi poslovanje že nekaj desetletij, v kriznem letu pa je njegov cilj rasti hitreje kot trg, kar mu je v prvi polovici leta tudi uspevalo; po njihovih besedah se je okrepila tudi blagovna znamka.


Gorenje se bo osredotočilo predvsem na hitro rastoče trge, denimo na neevropske trge, kjer je v prvi polovici letošnjega leta doseglo največjo, kar 35-odstotno rast prodaje.


Skupina je v prvem polletju dosegla 610,1 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 7,4-odstotna rast in 49 odstotkov letnega načrta. Rast prihodkov je bila v glavnem posledica rasti na področju ekologije, energetike in storitev. Zaostajanje stroškov za rastjo prodaje je na medletni ravni več kot podvojilo dobiček iz poslovanja pred amortizacijo. Gorenje je v prvem polletju ustvarilo 4,9 milijona evrov čistega dobička, potem ko je imelo v istem obdobju lani 18 milijonov evrov izgube.

Na splošno večina analitikov ocenjuje, da je ciljna cena delnice Gorenja višja od trenutne na borzi, zato priporočajo nakup. Poslovanje Gorenja je namreč zelo vezano na gospodarska gibanja v tujini, okrevanje na tujih trgih pa ugodno vpliva na njegovo poslovanje. Čeprav samo vrednotenje delnice na podlagi kazalnikov poslovanja ne kaže na veliko podcenjenost delnice v primerjavi s konkurenco iz tujine, pa je podjetje zanimivo tudi za tuje vlagatelje: delež tujih vlagateljev v Gorenju je namreč slaba tretjina.

KRKA - Vrsta nagrad in dosežkov

Najvišja bonitetna ocena. Čeprav je tudi Krka dobila oceno, s katero je njeno poslovanje ocenjeno za bolj tvegano, kot je bilo, pa družba pobira nagrade kot za stavo: dobila je priznanje za najuglednejšega delodajalca ter tudi zlato gazelo: s 171 milijoni evrov je ustvarila največji dobiček preteklega leta v državi in na ta račun tudi v državni proračun prispevala največ plačanega davka. Dodana vrednost na zaposlenega v Krki skoraj trikratno presega slovensko povprečje. Med odlike družbe pa šteje tudi najvišja bonitetna ocena po podatkih tako bank kot tudi družb, ki se ukvarjajo s pripravo bonitetnih ocen. Prav tako sodi med družbe oziroma skupine, ki letos načrtujejo zaposlovati, saj v Krki ocenjujejo, da se letos njihov položaj utrjuje in krepi. Na večini trgov namreč prodaja raste, tako zaradi že uveljavljenih kakor tudi novih izdelkov. Skupina Krka je ob polletju letošnjega leta ustvarila 500 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 5-odstotna rast, čisti dobiček družbe pa je znašal 91 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zaradi pocenitve evra je Krka lepo zaslužila s tečajnimi razlikami, ustvarjenimi s prodajo zunaj evrskega območja (vendar pa tečajna gibanja v drugi polovici leta to lepo sliko kvarijo). Najpomembnejša prodajna regija še vedno ostaja Srednja Evropa, medtem ko je na domačem trgu prodaja upadla, predvsem zaradi manjše prodaje zdraviliško-turističnih storitev skupine Terme Krka. Na trgih zunaj Slovenije je bilo v tem obdobju ustvarjeno 90 odstotkov prodaje skupine. Premiki na valutnem trgu bi lahko predvsem v zadnjem četrtletju vplivali na rezultat skupine. Ima pa Krka odprtih veliko bojnih front s konkurenco: avstrijsko sodišče ji je začasno prepovedalo trženje zdravila zoper čir na želodcu in zgago, novica pa je prestrašila vlagatelje. Tudi v Estoniji so odločili, da Krka pri proizvodnji zdravila Escadra krši patent britanskega farmacevtskega velikana Astra Zeneca. Krki so tako prepovedali uvoz, izdelavo, skladiščenje, distribucijo, nudenje v prodajo in promocijo zdravila. Nasprotno je švicarska farmacevtska družba Novartis umaknila tožbo v zadevi Valsaden.


Kljub temu, da se delnica Krke v celotnem letu ni veliko premikala, pa večina domačih in tujih analitikov priporoča nakup.


Kazalniki vrednotenja so namreč precej primerljivi s konkurenco, morda pa tudi zaradi morebitnega prevzema, čeprav je ta scenarij zaradi lastnikov, nenaklonjenim prodaji tujcem, in uprave, nenaklonjene prevzemu, malo verjeten. V poplavi prevzemov v farmacevtski panogi je namreč Krka še vedno med bolj želenimi nevestami.

INTEREUROPA - Še vedno slabo poslovanje

Vlaganja v Rusijo in Ukrajino. V Intereuropi so se v letu 2010 ukvarjali predvsem s (še vedno) slabim poslovanjem družbe, tožbo proti nekdanji upravi zaradi vlaganja družbe v Rusijo in Ukrajino, odprodajo nepremičnin (v skladu z načrti) ter z idejo o logističnem holdingu, ki mu niso najbolj naklonjeni. Skupina je prvo polletje letošnjega leta zaključila z 2,5 % manj prihodkov od prodaje kot lani v enakem obdobju in manj od planiranega. Čisti dobiček je ob koncu polletja znašal 7,1 milijona evrov, čeprav so načrtovali izgubo, le-ta pa je nastal na račun prodaje nepremičnin. Ob izključitvi izrednih dogodkov bi bila izguba še večja kot lani. V primerjavi z lani je Intereuropa za desetino povečala prihodke na področju kopenskega prometa, močno pa je zdrsnil prevoz avtomobilov. Manj kot lani imajo tudi prihodkov od skladiščenja, tako da so se prihodki od prodaje logističnih storitev zmanjšali za sedem odstotkov. Gorenje. Gorenje se bo osredotočilo predvsem na hitro rastoče trge, denimo na neevropske trge, kjer je v prvi polovici letošnjega leta doseglo največjo, kar 35-odstotno rast prodaje. Krka. Kljub temu, da se delnica Krke v celotnem letu ni veliko premikala, pa večina domačih in tujih analitikov priporoča nakup. Najboljše so jo odnesle samo s tem, da se njihov tečaj ni spremenil V zadnjem času je bila pozornost usmerjena v morebitne nevšečnosti zaradi stavk in protestov po Evropi. Zaradi še vedno velikih težav podjetja in panoge ter slabih kazalnikov vrednotenja zaradi izgube analitiki povečini nakupa Intereuropine delnice ne priporočajo.

NKBM - Težave sektorja in slabih naložb ostajajo

Slabitve in rezervacije neizogibne. Naša druga največja državna banka se je v letu 2010 predvsem borila za obstoj na trgu in ohranjanje zaupanja vlagateljev. Ugotovila je, da se razmere v Sloveniji ne izboljšujejo, čeprav se položaj v večjih trgovskih partnericah popravlja. Zato so bile tudi slabitve in rezervacije neizogibne, kar je vplivalo na ustvarjeni dobiček. Skupina NKBM je v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani bruto dobiček povečala za skoraj štirikrat. Še vedno pa se pojavlja v vlogi upnice v večini odmevnih primerov, kot so Alpos, Prevent Global in Pivovarna Laško. Letos ji je bonitetna agencija Moody's (tako kot NLB in Abanki) znižala bonitetno oceno na negativno zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti v Sloveniji in regiji ter zaradi slabšega finančnega položaja bank. Nasprotno pa bonitetna hiša Fitch svoje ocene ni spremenila, dobro oceno pa utemeljujejo s tem, da je NKBM v večinski lasti države, zato je zelo verjetno, da bo banki ob morebitnih težavah na pomoč priskočila Slovenija. Bonitetna hiša je sicer opozorila, da bo morala NKBM letos refinancirati okoli četrtino nelastniških virov sredstev. NKBM je v začetku leta tudi vstopila v srbsko Credo banko, kjer poteka prestrukturiranje. Še vedno pa ostaja velika uganka prihodnje lastništvo NKBM v Zavarovalnici Maribor. Gibanje tečaja delnic je letos bilo predvsem posledica negativnih novic, ki prihajajo iz bančnega sektorja, ter nelagodja na globalnih kapitalskih trgih, zato še vedno marsikateri analitik priporoča, da se delnica drži, medtem odmevnejših priporočil za nakup ni lahko najti. Tudi sami kazalniki vrednotenja se težko nagibajo v eno ali drugo smer.

LUKA KOPER - Nenaklonjeni logističnemu holdingu

Upadanje cen storitev. V Luki Koper so se podobno kot v Intereuropi letos precej ukvarjali z dilemo o ustanovitvi logističnega holdinga, ki mu niso najbolj naklonjeni. Zato se že pojavljajo razmišljanja o drugih scenarijih: eden od teh je možnost, da bi manjšinski lastnik Luke Koper po dokapitalizaciji družbe postal eden od kitajskih državnih skladov. Drugače je letošnje leto družbo zaznamovalo tudi po odškodninski tožbi zoper nekdanjo upravo pod vodstvom Roberta Časarja, polmilijonski globi zaradi zlorabe monopolnega položaja pri storitvah vlačilcev, ki jo je naložil Urad za varstvo konkurence, pa tudi 15-letno posojilo SID-a v višini 30 milijonov evrov za dokončanje financiranja projekta razširitve kontejnerskega terminala na prvem pomolu koprskega pristanišča. In kako je bilo poslovanje? V prvem letošnjem polletju je ustvarila 46 % več čistega dobička kot lani. Največ težav ima z upadanjem cen storitev, tako da prihodki ne sledijo fizični rasti obsega dela. Poslovni prihodki so tako do polletja dosegli 4 % rast glede na lansko enako obdobje. Ladijski pretovor pristanišča, ki je eden najpomembnejših kazalcev fizičnega obsega poslovanja, kaže povečanje v višini 22 odstotkov. Kljub rasti pretovora so v prvi polovici leta znižali stroške dela, kar je pozitivno vplivalo na krepitev poslovnega izida iz poslovanja. Borzni analitiki povečini priporočajo delnico za nakup, predvsem zaradi obuditve uvozno-izvoznih dejavnosti in pričakovanem izboljšanju makroekonomske slike v regiji. Največja prednost, ki jo lahko ima neko pristanišče, sta potencial za širitev in geostrateška lega, kar Luka Koper v primerjavi z bližnjimi tekmeci ima. Po drugi strani pa ima tudi slabosti, to so morebitne pravne posledice nekaterih poslov iz preteklosti in nelikvidnost delnic na domači borzi. Kratkoročno gledano, razvoj Luke Koper najbolj ovirajo gospodarske razmere in upad blagovnih tokov ter pomanjkanje poslovne strategije večinskega lastnika. Na drugi strani bi pa naj Luka Koper odigrala pomembnejšo vlogo v strategiji multinacionalke DHL Global Forwarding na področju pomorskega prometa.


NKBM. Bonitetna hiša Fitch svoje ocene ni spremenila, dobro oceno utemeljujejo s tem, da je NKBM v večinski lasti države, zato je zelo verjetno, da bo banki ob morebitnih težavah na pomoč priskočila Slovenija.

Luka Koper. Borzni analitiki povečini priporočajo delnico za nakup, predvsem zaradi obuditve uvozno-izvoznih dejavnosti in pričakovanem izboljšanju makroekonomske slike v regiji.


MERCATOR - Uganke okoli lastništva

Letos dokaj uspešno. Za Mercator je bilo letošnje leto zelo razburkano. Obetale so se mnoge spremembe v lastništvu, širil se je po trgih nekdanje Jugoslavije, veliko pompa je bilo tudi okoli precej visoke dividende (ki so jo zahtevali lastniki) in seveda neuresničene povezave z Merkurjem. V prvi polovici leta so vlagatelji zmigali delnico zaradi pričakovanj o prodaji svojih deležev v Mercatorju, ki so jih imele banke (ki so jih lani zaplenile družbam okoli Boška Šrota in Igorja Bavčarja), vendar iz tega ni bilo nič. Nato so se začela ugibanja o nakupu deleža NLB s strani Mid Europe, pogajanja pa naj bi se zaključila šele konec leta. Še prej je ATVP ugotovila, da šest bank deluje usklajeno ter dosega in presega prevzemni prag v družbi Mercator, zato jim je prepovedala uresničevati glasovalne pravice, dokler ne dajo prevzemne ponudbe za Mercatorjeve delnice oziroma dokler ne odtujijo teh delnic, tako da prevzemnega praga Mercatorju ne bodo več dosegale skupaj, ena ali več izmed njih. Drugače je Skupina Mercator letos poslovala dokaj uspešno: v tretjem četrtletju je glede na isto obdobje lani povečala dobiček za 63, prihodkov pa je bilo za 4,7 odstotka več. Iz družbe sporočajo, da so bili v boju s krizo uspešni predvsem zato, ker so pravočasno zaznali spremembe na trgu, se hitro odzvali in učinkovito izvajali sveženj protikriznih ukrepov, ki dajo želene rezultate le v kombinaciji. Mercator se je letos precej širil, tako v Bolgarijo, kot tudi države nekdanje Jugoslavije, kjer je odprl več novih centrov in se povezoval z lokalnimi trgovci. Žal pa sta glavna tuja Mercatorjeva trga, Hrvaška in Srbija, še vedno v precej težkem položaju, poleg tega je srbski dinar izgubljal vrednost, kar je slovenskemu trgovcu prineslo izgubo zaradi tečajnih razlik. Mercator je letos prehitel Petrol, saj je postal najvišje uvrščeno slovensko podjetje na lestvici 500 največjih družb v 16 državah srednje Evrope. Precej odmevna je bila tudi neuresničena novica o prevzemu Merkurjevih tehničnih trgovin, neopažena pa niso ostala niti anonimna pisma delavcev Mercatorja, ki so opozarjali na slabe delovne razmere. Ne glede na to, da so se špekulativni nakupi zaradi pričakovanj prodaje večjega deleža družbe polegli, pa analitiki povečini priporočajo držanje delnice, čeprav na odmevnejši prevzem verjetno ni za računati. Tudi kazalniki vrednosti delnice ne kažejo na pretirano podcenjenost.

PETROL - Elektrika za gospodinjstva in male poslovne odjemalce

Pod najmanjšim pritiskom. Pravzaprav je bila delnica Petrola letos pod najmanjšim pritiskom na račun izrednih dogodkov, saj jih skoraj ni bilo. Političnih pritiskov ni bilo, prav tako ni bilo nobenih pretresov v samem lastništvu družbe. Vlagateljem so bile posredovane novice o prenovljeni dolgoročni strategiji podjetja, širjenju poslovanja in rezultatih poslovanja. Skupina Petrol je namreč v prvih devetih mesecih ustvarila 34,8 milijonov evrov čistega dobička. Samo v tretjem četrtletju je čisti dobiček skupine dosegel 12,4 milijonov evrov, kar je petino več kot v enakem obdobju lani. Petrol je letos začel tudi s ponudbo elektrike gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem. Se je pa skupina uvrstila na drugo mesto najvišje uvrščenih slovenskih podjetij na lestvici 500 največjih družb v 16 državah srednje Evrope. Strategije skupine Petrol za doseganje strateških ciljev so sicer utrjevanje pozicije na področju naftno-trgovske dejavnosti na slovenskem trgu, agresivna širitev poslovanja na trge JV Evrope, v smeri razvoja in izboljšanja tržnega položaja ter razvoj vseh energetskih dejavnosti v Sloveniji in prenos uspešnih modelov poslovanja na trg JV Evrope. V prihodnosti želijo predvsem zmanjšati stroške dela in povečati produktivnost. Zaradi jasno začrtane strategije ter utrjenega položaja na trgu analitiki po večini priporočajo nakup delnice.


Mercator. Mercator se je letos precej širil, tako v Bolgarijo kot tudi države nekdanje Jugoslavije, kjer je odprl več novih centrov in se povezoval z lokalnimi trgovci.

Petrol. V prihodnosti želijo predvsem zmanjšati stroške dela in povečati produktivnost. Zaradi jasno začrtane strategije ter utrjenega položaja na trgu analitiki po večini priporočajo nakup delnice.


TELEKOM SLOVENIJE - Delnica je letos precej upadla

Stroški počasi prihajajo pod nadzor. Za Telekom Slovenije ni bilo lahko leto. Pretresale so ga menjave v upravi, različne tožbe in tudi očitki za slabe naložbe, narejene v preteklosti. Na poslovanje skupine še vedno precej negativno vplivata tako matična družba kot tudi družba v Makedoniji, čeprav bi se naj položaj po besedah vodstva izboljševal. Telekom Slovenije je letos prišel pod drobnogled tudi Uradu za varstvo konkurence, saj bi naj obstajala utemeljena verjetnost, da je Telekom zlorabljal svoj domnevno prevladujoči položaj na trgu. Gre za medoperaterski trg razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke z namenom zagotavljanja širokopasovnih storitev končnim uporabnikom. Prav tako so mali delničarji dosegli kazensko ovadbo zoper nekdanjega predsednika uprave zaradi suma storitve več kaznivih dejanj in oškodovanje lastnikov. Glede na tuje telekomunikacijske operaterje ima slovenski Telekom precej manjšo maržo iz poslovanja, slabši obrat sredstev in slabšo donosnost kapitala, čeprav stroški počasi prihajajo pod nadzor. Telekom Slovenije ima tudi relativno nizko dividendno donosnost v primerjavi z drugimi evropskimi operaterji. Delnica je letos precej upadla, kazalniki vrednosti delnice pa tudi niso zelo ugodni. Kljub temu je veliko analitikov v zadnjih mesecih spremenilo mnenje: iz priporočila prodaj v drži, nekateri pa priporočajo celo nakup. Pogostost in vsebina dogodkov je bila nedvomno povezana z upadom delnic posameznih podjetij. Še najbolje sta jo odnesli delnici Gorenja in Mercatorja, ki svoje vrednosti nista spremenili, medtem ko so delnice Luke Koper, Intereurope in Telekoma upadle za več kot četrtino. Pesimistični vplivi iz tujine so tudi bili prisotni, vendar je dogajanje na domačem parketu prineslo levji delež k vplivom na domače delnice.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.