»Pogosto se pojavlja argument, da Luka ni konkurenčna – vraga ni konkurenčna!«

NatisniNatisni

Medij: Delo Avtorji: Brigite Ferlič Žgajnar Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 09. 2010

Prejšnji teden je na Brdu pri Kranju potekala konferenca o slovenskem logističnem holdingu. Oče holdinga, nekdanji glavni direktor Deutsche Bahna, zdaj pa svetovalec slovenskega premiera, Hartmund Mehdorn, je tam takole strnil misli: Slovenske železnice same ne bodo prišle do denarja za normalno poslovanje, treba je prestrukturirati zadolženost Intereurope, Luka Koper pa ima vse večjo konkurenco. Predsednik uprave Gregor Veselko, se z njim v marsičem ne strinja, predvsem pa se mu ne zdi smiselno reševati drugih podjetij na račun Luke.


V zadnjem času je v ospredju vprašanje združitve Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic v skupni holding. Kaj je po vašem v ozadju te ideje?

Špekulacij je veliko, od tega, da naj bi v neki fazi prišel v holding strateški partner, morda Deutsche Bahn, do tega, da ni nič skrito in gre le za zamisel, kako bi dve od treh podjetij spravili na zeleno vejo. Namenoma sem rekel dve od treh, ker Luka Koper nekega sanatorja ne potrebuje.

Ste med vodenjem Luke kdaj pomislili, da bi bile lahko recept za boljše rezultate tovrstne povezave? Zamisli o holdingu med Luko in Intereuropo so namreč že stare.

Morebitno združevanje Luke Koper in Intereurope je bilo aktualno pred našim vstopom v EU, ker je Intereuropa živela predvsem od carinskega dela in je bilo jasno, da bo čez noč izgubila tri četrtine prihodkov. Omenjenih pobud se ne da primerjati. Sam menim, da takšni holdingi niso primerni, pri čemer se opiram na svoje poznavanje logistike. To je na konferenci na Brdu jasno povedal tudi Maks Tajnikar: če se morajo podjetja že združevati, je ustreznejša horizontalna povezava, ne vertikalna. Za Luko bi bilo pametneje, da bi se povezala s kakšnim drugim pristaniščem ali terminalom.

Kolikšna je nevarnost, da Luka v prihodnjih letih izgubi konkurenčni boj z drugimi pristanišči? Na to možnost je namreč opozoril nemški svetovalec Hartmund Mehdorn.

V razpravi o holdingu se pogosto pojavlja argument, da Luka Koper ni konkurenčna - vraga ni konkurenčna! Če ne bi bila, ne bi imeli toliko sestankov in sodelovanja z največjimi igralci v pristaniški logistiki. V zadnjem letu so bili pri nas na obisku vsi največji svetovni ladjarji, terminalisti in predstavniki pristaniških uprav, ki so se zanimali za vlaganje v koprsko pristanišče. O naši konkurenčnosti pričajo tudi rezultati. Lani je imela večina pristanišč v segmentu kontejnerjev strašen upad pretovora - v sosednjih pristaniščih do 20 odstotkov, pri nas je bil le dve- do triodstoten. V prvi polovici tega leta pa smo v tem segmentu dosegli 34-odstotno rast. Skupna rast celotnega pretovora je bila v prvem polletju 22-odstotna. Kje je tu pomanjkanje konkurenčnosti?

Katere pomembne posle so vam tekmeci speljali v zadnjih mesecih?

Kakšnega velikega ne.

Kaj pa premog?

Šlo je za premog, namenjen Italiji. Ker je ta začela kupovati presežke energije od Francije, so se potrebe njihovih termoelektrarn zmanjšale. Transportna shema prek Kopra je zato za lastnika blaga postala neugodna.

Se v bližnji prihodnosti napoveduje še kakšna prekinitev ustaljenih poslov?

Tovrstne nevarnosti vsak dan prežijo na nas, vendar so v poslovnem svetu nekaj običajnega. Bistveno je, da ne spiš in da si komercialno in tržno aktiven. Glede tega se ne bojim, ker imamo dobro prodajno in marketinško službo.

Ali je Luka dolgoročno gledano konkurenčna sosednjim pristaniščem?

Naši poslovni procesi so sodobni, povezani smo z vsemi velikimi igralci v tem poslu, ki imajo vsi dolgoročno vizijo. Razvoj je sicer odvisen od posodobitve pristaniške in zaledne infrastrukture, pri čemer zaostajamo predvsem z železniško. Ta pa ni v domeni holdinga ali Luke, ampak mora zanjo poskrbeti država. Holding, v takšni ali drugačni obliki, tega ne bo rešil, ker mora biti po evropski zakonodaji infrastruktura ločena, javna in odprta za vse ponudnike.

Drži, da je tudi pristaniška infrastruktura načeloma stvar države, vendar jo je Luka sama zgradila, v nasprotju s sosednjimi pristanišči. Zato tudi ni mogoče primerjati naše donosnosti z drugimi terminalisti, kajti v tujini ti navadno ne vlagajo v pristaniške objekte.

Sosedje nas bodo prehiteli s petim koridorjem, preden bo končan drugi tir Koper-Divača, torej nam teče voda v grlo. Koliko časa še imamo, preden nas bodo Italijani obšli čez Avstrijo?

Naši sosedje ne spijo. Veliko se ukvarjajo s tako imenovanim superportom oziroma povezovanjem Trsta s Tržičem, od tam pa čez Červinjan na pontebsko železnico. To so resni projekti, ki jih je treba vzeti v zakup. Strinjam se z ministrom Vlačičem, da smo se pred leti napačno odločili za vlaganje samo v cestno omrežje, železnice pa zanemarili. Posledice odločitve občuti zdajšnja vlada, zato je hvalevredno, da tako prometni minister kot premier tej problematiki namenjata veliko pozornost.

Kakšne posledice ima lahko za Luko izguba petega koridorja? So že narejeni izračuni, kolikšen bi bil upad prometa?

Izračune pripravljamo, vendar niso končani, ker še nimamo podatkov o vseh spremenljivkah, denimo, kakšen bo državni prostorski načrt ali kdaj bo zgrajen drugi tir. Obstaja resna nevarnost, vendar imamo po drugi strani časovno prednost, zaradi hitrega in kvalitetnega razvoja pretovora v Luki zadnja leta.

Zatakne se pri železnicah, kar vpliva na hitrost transporta.

Zato je treba posodobiti omrežje, ki mora biti odprto za različne operaterje. Samo tako bodo tudi Slovenske železnice nazadnje imele pozitivne učinke, ker bodo prisiljene biti na trgu konkurenčne.

Vi torej nočete reševati težav SŽ?

Natančno tako. Vsak od nas mora narediti domačo nalogo. Če je naša uprava lahko v enem letu reorganizirala poslovanje in Luki povrnila ugled in zaupanje, lahko to naredijo tudi vsi drugi. Ni težava v sodelovanju s SŽ, saj to počnemo že zdaj. SŽ letno prepeljejo sedem milijonov ton tovora v pristanišče oziroma iz njega, vendar ga samo milijon ton organizirajo one, preostalo pa drugi logisti, pri čemer so železnice zgolj podizvajalec. Še en argument v prid nevtralnosti Luke.

Holding potemtakem ni rešitev.

K predstavljenim utemeljitvam pozitivnega mnenja ne moremo dati. Govorci na konferenci so jasno povedali, da je še veliko vprašanj, na katera je treba odgovoriti. Upoštevati je treba pravna vprašanja, saj bi s takim holdingom kršili tako slovenske kot evropske protimonopolne predpise. Omenjala se je sicer ustanovitev posebnega regulatorja, vendar takšne rešitve ni nikjer na svetu. Z državo imamo sklenjeno koncesijsko pogodbo, v kateri piše, da je vsaka statusna sprememba koncesionarja kakor tudi omejitev samostojnega odločanja lahko razlog za prenehanje koncesijskega razmerja. To pomeni, da bi se z združitvijo v holding prekinila pogodba, kaj pa potem? Mislim, da brez koncesije Luka Koper v holdingu ne bi bila vredna nič.

Še bolj kot pravna me skrbijo operativna vprašanja. Če je lahko Luka do danes zrasla in upajmo, da bo rasla tudi v prihodnje, je tako zato, ker je bila kot majhno pristanišče odprta za vse: ladjarje, železniške operaterje in špediterje. Vsi morajo delati pod enakimi pogoji, ne moremo si privoščiti, da bi dajali prednost enemu ladjarju, železniškemu operaterju ali špediterju. Takoj ko bi to naredili, bi vsi drugi odšli. Lahko vam pokažem pismo enega največjih poslovnih partnerjev, imena ne bom povedal, kaj si misli o nameri glede ustanovitve holdinga (poslovni partner je v elektronskem pismu izrazil zaskrbljenost in nakazal možnost prenehanja sodelovanja; op. p.). Poleg tega, kdo pravi, da je za sodelovanje med podjetji nujno kapitalsko povezovanje, saj je dovolj običajno obligacijsko razmerje. Tako že zdaj poteka naše sodelovanje, kajti z nekaterimi strankami imamo skupne aranžmaje.

Glede na vaše poznavanje dela v Intereuropi in Luki morda ni nenavadno, da se upirate zamisli o holdingu?

Teh treh povsem različnih organizacijskih struktur ne bomo mogli nikoli spojiti.

Zakaj ne?

Špeditersko razmišljanje je popolnoma drugačno od pristaniškega. Zamisli svetovalcev so neizvedljive. Govorili so, da bosta imeli Luka in Intereuropa skupno prodajo in iz tega potegnili neke sinergije. Pričakujejo torej, da bom šel s človekom iz Intereurope denimo do lastnika železove rude v Avstriji in se dogovarjal za posel. Lastnik železove rude pa ima drugega špediterja. Veste, kaj se bo v tem primeru zgodilo? Špediter nas bo odslovil in posel preusmeril drugam.

Ko sem kot zastopnik Intereurope delal na Reki, je neki gospod iz takratne luške uprave skušal v posel vsiliti drugega špediterja - in to samo zato, ker so hoteli določenega špediterja in nam prevzeti posel. Elektroniko, ki smo jo vozili v Beograd prek Luke, sem enostavno preusmeril v reško pristanišče. Take stvari se dogajajo in prav zato mora biti Luka nevtralen igralec na trgu.

Kako si potem razlagate prizadevanje premierovega svetovalca Mehdorna za združitev trojice podjetij?

Najprej, kot menedžerja ga izredno spoštujem, ker ni enostavno uspešno sanirati nemške železnice. V menedžerskih krogih zato uživa velik ugled, znan je kot trd pogajalec z veliko energije. Toda mislim, da za naše okolje takšna ideja ni primerna. Poleg tega so imeli enako zgodbo v Nemčiji, ko se je hotel Deutsche Bahn povezati s hamburškim pristaniščem, vendar jim ni uspelo, ker so se uprli ladjarji.

S kakšnimi argumenti ali pritiski vas v to zgodbo rine državni vrh?

Tovrstnih pritiskov ni. Po mojem je pohvalno, da so pripravili takšno konferenco in da je bil premier navzoč veliko časa, zato verjamem njegovi besedi, da se bo odločil na podlagi resničnih argumentov.

Luka je zdaj povsem državna. Kako se državni vpliv kaže pri vašem delu?

Zadovoljen sem, da so postavili nadzorni svet, ki ga sestavljajo strokovnjaki z različnih področij. Zadovoljen sem tudi, da je nadzorni svet izredno zahteven, kar pomeni, da mora uprava delati. Tukaj političnih zahtev ni, so samo poslovne.

Ali sedanja uprava ni dovolj učinkovita? Prihodnje leto naj bi se vam namreč pridružil še peti član, sedanji pa te spremembe ne želite komentirati. Zakaj ne?

Lastniki Luke so predlagali spremembe statuta in skupščina jih je potrdila. Gre torej za odločitev lastnika, v katero nimamo pristojnosti posegati. Lahko pa povem, da v zdajšnjem številu zelo dobro delujemo.

Kdaj so se v Luki nazadnje mudili kriminalisti?

Pogosto opravijo manjša poizvedovanja.

Kakšna?

Pri preiskavah o delu naših predhodnikov želijo še kaj razčistiti in pridobiti dodatno dokumentacijo.

Torej vas pred kakšnim mesecem niso obiskali zaradi novih afer?

Ne. (smeh)

Prejšnji predsednik uprave Bruno Korelič je v nekem intervjuju izjavil, da boste imeli v Luki toliko časa težave s financami, dokler ne boste rešili zgrešenih naložb v nekatere projekte, ki ne dajejo dodane vrednosti in je nikoli ne bodo. Kateri so ti projekti?

Nekateri so še v sklepni fazi. Eden takih je projekt Panonija v Beltincih, kjer čakamo na možnost spremembe namembnosti zemljišč. Tam naj bi zrasel logistični center, vendar se bomo o njegovem razvoju odločali, ko bodo znani vsi dejavniki. Večkrat sem namreč že povedal, da komercialnih vzvodov za logistični center tam ni.

Zakaj pa so se zanj odločili?

To bodo ugotovili kriminalisti. Pričakujem, da bodo pojasnili tudi člani prejšnje uprave, ko bodo poklicani k pojasnjevanju. Veliko je še neznank, zaradi katerih smo v nezavidljivem položaju.

Koliko je še spornih projektov?

Ta je najbolj izrazit. Druga večja zgodba je Orleška gmajna.

Kako urejate odnose s posameznimi izvajalci pristaniških storitev (IPS)? Ura vašega navadnega luškotransportnega delavca je vredna 25 evrov, ipeesom pa plačujete od šest do osem evrov na uro. Ali torej konkurenčnost dosegate tudi z izkoriščanjem najete delovne sile?

Plačna politika je stvar uprave družbe, o njej ne bomo razglabljali po medijih. Imamo poslovni odnos z izvajalcem pristaniških storitev, z neko pravno osebo, podjetjem. Menimo, da to, kakšna razmerja ima do svojih zaposlenih, ni naša stvar.

Luka izvajalce preslabo plačuje, da bi ti lahko ustrezno poskrbeli za svoje zaposlene.

Sploh ne.

Brez dvoma so med redno zaposlenimi v Luki in najetimi delavci, ki delajo pri ipeesih, velike razlike.

V tem je tudi logika outsourcinga. Naša dejavnost se ne izvaja po tekočem traku, zato so potrebe po delovni sili zelo različne. Neracionalno bi bilo imeti toliko zaposlenih.

Vendar imajo ipeesi na voljo skoraj štirikrat manjše vsote kot vi za svoje delavce.

Nekateri znajo delati zelo gospodarno in zaposlene dobro plačujejo, drugi ne. Poglobimo se v poslovanje posameznih IPS, pa se potem pogovarjajmo. Nekdo zna z denarjem pač bolje ravnati kot drugi. Vsi izvajalci pristaniških storitev so v Luki obravnavani enako, z vsemi je sklenjena enaka pogodba. Je pa res, da ne opravljajo istih storitev, zato se zaradi različnih tarif pojavljajo razlike v izplačilih.

Koliko tožb z ipeesi imate odprtih?

Zaradi razhajanj v razumevanju problematike in prevzemanju odgovornosti je odprtih nekaj tožb. Upam, da se tisti, ki so jih vložili, zavedajo, kakšno napako so naredili. Nekaterim ipeesom kljub krizi posojamo denar in jim pomagamo ohranjati likvidnost, potem pa poslušamo očitke o mačehovskem odnosu! Luka omogoča delo veliko podjetjem in ljudem na Obali.

Do 26. septembra naj bi bile pripravljene tožbe proti upravi in nadzornikom prejšnje sestave zaradi slabega vodenja oziroma nadzora družbe. Dan se bliža.

Zadeva je v sklepni fazi. Ko bodo tožbe vložene, boste obveščeni.

Škodo ste ocenili. Bo zanjo kdo odgovarjal?

Vprašanje je, koliko premoženja imajo odgovorni sploh še napisanega na sebe.

Kako pa je preteklo poslovanje vplivalo na zdajšnje?

Kar nekaj časa je bilo treba, da smo si pri strankah povrnili ugled. Vsi so se spraševali, kaj se je dogajalo. Moram reči, da je zdajšnji upravi z nižjim menedžmentom zadevo uspelo obvladati.

Lani je čista izguba Luke znašala 66,6 milijona evrov. Kako kaže letos?

Izguba je bila predvsem iz naslova slabitev. Letos je slika povsem drugačna.

Kaj pa je s tretjim pomolom?

Na konferenci o holdingu so spraševali, kaj bi bila lahko alternativa zanj. Za nas je ključen državni prostorski načrt, ki bo dal okvire za poslovanje v prihodnosti. Takrat bo mogoče podaljšati prvi pomol, izpeljati spremembe na drugem in zgraditi tretjega.

Kako na to vplivajo lokalne zdrahe?

Da se vedno vse dogaja na plečih Luke, politična in drugačna obračunavanja, je že malo preveč.

Vsi si obetajo denar iz tega naslova.

Brez dvoma. Pa ne samo tistega, ki izhaja iz koncesije. Luka je v tem okolju generator družbenega standarda, in vemo, kaj potegne za seboj, če jo imaš v svoji občini.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.