Računsko sodišče potrdilo sume o netransparentni prodaji Splošne plovbe, ki jo vodi Egon Bandelj
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 01. 09. 2010 Stran: 22
Ljubljana - Revizijsko poročilo računskega sodišča o prodaji Splošne plovbe je potrdilo sume, da je bil državni delež v tej družbi leta 2007 prodan netransparentno in da so bili pri tem celo kršeni zakoni. Zato je vrhovno državno tožilstvo že zaprosilo računsko sodišče za revizijsko poročilo o ravnanjih takratne vlade Janeza Janše, finančnega ministrstva v času Andreja Bajuka, Kapitalske družbe (Kad) pod vodstvom Tomaža Toplaka in Slovenske odškodninske družbe (Sod) pod vodstvom Marka Pogačnika pri omenjeni prodaji.
Računsko sodišče je potrdilo sume, da je bila Splošna plovba prodana netransparentno. Poročilo izpostavlja enega ključnih dokumentov v tej reviziji, to je magnetogram seje vlade iz junija 2006, ki naj bi bil kronski dokaz tega, da je bila prodaja na političnem vrhu dogovorjena že slabo leto prej.
Pospeške prodaji naj bi dajal finančni minister Andrej Bajuk, izpeljala pa sta jo Marko Pogačnik (levo) in Tomaž Toplak (desno). (Foto: Luka Cjuha /dokumentacija Dnevnika) S sporno prodajo se je ukvarjala tudi komisija za preprečevanje korupcije. "Pri postopkih prenosa lastništva Splošne plovbe na Sod smo ugotovili razloge za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic posameznih članov vlade. Primer smo policiji odstopili junija 2007, na informacijo policije, da suma ni uspela potrditi, pa smo jim zadevo, podkrepljeno z dodatnimi ugotovitvami in dokumentacijo, ponovno odstopili oktobra 2009. Za zdaj od policije še nismo prejeli obvestila o ukrepih," je včeraj za Dnevnik pojasnila Barbara Fürst iz protikorupcijske komisije. Poročilo med drugim omenja enega od ključnih dokumentov v tej reviziji, to je magnetogram seje vlade iz junija 2006.
Dnevnik je že maja letos opozoril na vsebino tega magnetograma, ki je takrat nosil še oznako zaupnosti in ki naj bi bil kronski dokaz tega, da je bila prodaja skoraj 30-odstotnega deleža v Splošni plovbi na najvišjem političnem vrhu dogovorjena že slabo leto pred prodajo, in sicer s ciljem prodaje Splošne plovbe izbrancu, nemškemu ladjarju Petru Döhleju.
Sam postopek prodaje je potekal v več fazah. V prvi fazi je Republika Slovenija junija 2006 svoj 43,2-odsotni delež v Splošni plovbi neodplačno prenesla na Sod z utemeljitvijo, da potrebuje sredstva za poplačilo obveznosti do žrtev vojnega in povojnega nasilja. Toda računsko sodišče je ugotovilo, da Sod takrat teh sredstev ni potreboval.
"Magnetogram vlade razkriva drugačne razloge in namene ministrstva za finance," opozarja računsko sodišče. Vlada je pri prenosu deleža na Sod med drugim kršila zakon o javnih financah, saj je bila v skladu s programom prodaje državnega premoženja določena prodaja in ne prenos deleža na Sod. Finančno ministrstvo pa pred prenosom deleža na Sod med drugim ni ugotovilo njegove prave vrednosti in se pred prenosom ni odzivalo na ponudbe drugih interesentov za nakup deleža.
Po prenosu deleža sta Kad in Sod v Splošni plovbi uveljavljala predkupno pravico in od Banke Koper pridobila vsak še dodatnega 5,25 odstotka. Brez tega namreč v Splošni plovbi ne bi imela večinskega deleža. Toda računsko sodišče tudi v tem delu opozarja na pomembne podrobnosti prodajnega postopka. Vlada in finančno ministrstvo sta namreč na Sod prenesla svoj delež šele dva dni pred iztekom roka za uveljavitev predkupne pravice. "S tem sta Sod postavila v časovno stisko pri odločanju, zaradi česar ta ni ravnal z zadostno skrbnostjo." Kad pa pred nakupom deleža od Banke Koper ni opravil cenitev in je kupoval delež kljub temu, da mu je bila naložena prodaja netržnih kapitalskih naložb.
V začetku leta 2007 sta se Sod in Kad odločila, da prodata le 29,6-odstotni delež v Splošni plovbi, v družbi pa obdržita 25 odstotkov plus eno delnico. Delež sta prodala nemškemu ladjarju Döhleju, za kar sta iztržila 55,5 milijona evrov. S takšno odločitvijo o prodaji sta Kad in Sod omejila interes ponudnikov le na dva, do tedaj večja lastnika Splošne plovbe, in sicer Döhle ICL in Mercato. S tem nista sledila enemu najpomembnejših ciljev pri prodaji državnega premoženja, to je maksimiranju kupnine.
Računsko sodišče je še ugotovilo, da Kad in Sod nista zagotovila preglednosti postopka prodaje, poleg tega pa Sod ni zagotovil enakopravnega obravnavanja vseh ponudnikov. Poleg tega sta prodajala svoj delež na podlagi cenitve iz konca leta 2005, čeprav je do prodaje prišlo v trenutku visoke gospodarske rasti. Takrat je na mednarodnem trgu ladijskih prevozov primanjkovalo kapacitet, zaradi česar je vladal velik interes za nakup prevoznikov.
Glavni akterji večinoma brez komentarja
Čeprav ni bil vključen v postopek revizije, smo za komentar ugotovitev računskega sodišča včeraj prosili tudi predsednika uprave Splošne plovbe Egona Bandlja. "Ocenjujem, da je bila prodaja pregledna in za državo maksimalno učinkovita. Z zavlačevanjem postopkov bi do prodaje prišlo v obdobju recesije na pomorskem trgu, kar pomeni, da bi delež prodali za nesorazmerno nizko ceno (...) Po mojih ocenah je poročilo vsebinsko zgrešeno in po nepotrebnem negativistično in kot tako odraz stanja institucij v državi.
Znova se je tudi pokazalo, da v Sloveniji ni dovolj znanja za resno razpravo o ladjarstvu," je včeraj za Dnevnik pojasnil Bandelj.
Andrej Bajuk je že pred meseci sume, da je šlo za vnaprej dogovorjeno prodajo, označil za "novinarske race" in nas pozval k objavi magnetograma seje vlade. Marko Pogačnik pa je včeraj dejal, da računsko sodišče od Soda ne zahteva odzivnega poročila. To po njegovem pomeni, da niso bile ugotovljene nepravilnosti in netransparentnosti Soda pri prodaji. "Objavili smo javni razpis, poziv k izboljšanju ponudb in imeli smo javno dražbo," pojasnjuje Pogačnik, ki je prepričan, da bi bil postopek prodaje Splošne plovbe lahko vzorčni primer prodaje državnega premoženja. Tomaž Toplak kljub obljubi ni vrnil klica.
