Naprodaj vse manj Mercatorja
NatisniMedij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 03. 2010 Stran: 10
Prodaja najboljšega soseda
V igri so ostale štiri banke, ki ponujajo skupno 16 odstotkov Mercatorja, in štirje zainteresirani finančni investitorji, poleg strateškega, ki čaka svojo priložnost
Ljubljana - Delež Mercatorja, ki ga prodajajo banke, se krči, skrčilo pa seje tudi število zainteresiranih portfeljskih vlagateljev. Po besedah Uroša Martra, direktorja svetovalne družbe Arkas, ki sojo banke najele za organizacijo prodaje delnic, sta od prodaje odstopili še NKBM in Abanka, tako da je v paketu ostalo 16 odstotkov najboljšega soseda, ponujajo pa ga štiri banke: Unicredit - s polovico tega svežnja, Gorenjska banka, Banka Koper in Hypo Alpe-Adria-Bank. Tudi na seznamu investitorjev so ostali štirje.
Spomnimo, da je osem bank začelo prodajati zasežene delnice Mercatorja (v začetku je bil njihov skupni delež 36-odstoten) že sredi novembra lani, od tega šest bank v formalnem prodajnem konzorciju, NLB in Banka Celje pa sta se z njimi usklajevali, da bi skupaj dosegli čim boljši iztržek. Kmalu po tem, ko so v javnost pricurljale informacije, da je najvišjo ceno za Mercator ponudil hrvaški Agrokor, ki je po nepotrjenih, a zanesljivih informacijah izbranec slovenskih podružnic tujih bank (posebno banke Unicredit), sta od ponudbe odstopili NLB in Banka Celje, zdaj pa, kot rečeno, še drugi dve banki, ki sta v solasti države. Odstop je bil pričakovan, saj prodaja Mercatorja Agrokoru ne bi bila politično oportuna in najbrž ne bi prestala javne presoje.
Po drugi strani pa zaradi zmanjšanja ponujenega deleža pod četrtinski prevzemni prag naložba za marsikaterega investitorja ni več toliko zanimiva. Seznam potencialnih investitorjev se je tako s prvotnih okoli deset najprej zožil »po naravni poti«, zdaj pa so na njem ostali še štirje. To nam je potrdil Marter, vendar, kot je pripomnil, izbor še ni uradno potrjen. Kljub temu, kot ga je bilo razumeti, so banke predlog izbranih kandidatov za skrbni pregled že poslale upravi Mercatorja. Zdaj je na potezi njen predsednik Žiga Debeljak, ki bo odločil o tem, ali oziroma kako daleč bo spustil zainteresirane investitorje v bilance in poslovne dokumente družbe. V Mercatorju včeraj niso hoteli ne potrditi ne komentirati prejema zahteve za skrbni pregled.
Po kuloarjih pa že nekaj časa krožijo informacije, da bodo protagonisti zavlačevali prodajo najmanj do jeseni, tako da bo sčasoma razvodenelo; dosedanji potek dogodkov jim pritrjuje. Če uprava Mercatorja privoli v skrbni pregled (Marter ne vidi razlogov, zakaj ne bi, kot organizatorjem prodaje pa jim je v interesu, da se ta vendarle zgodi), bo ta trajal najmanj dva do tri mesece. Kar pomeni, da bo zatišje še naslednjih nekaj mesecev. Na koncu bo po Martrovem mnenju nekdo (ne nujno iz ožjega izbora finančnih investitorjev) bodisi kupil le delež, ki je zdaj naprodaj, bodisi bo objavil ponudbo za prevzem; ne nazadnje lahko pritegne katerega od drugih velikih lastnikov, ki nujno potrebujejo denar (na primer Pivovarno Laško), drugih skladov ali več tisoč malih delničarjev.
