Debeljak in Šega okoli Mercatorja gradita obrambne okope pred Agrokorjem

NatisniNatisni

Medij: Poslovni dnevnik  Avtorji: Vesna Vuković in Primož Cirman Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 03. 2010
 
Ljubljana - Uprava in nadzorni svet Mercatorja sta včeraj izpeljala prvi obrambni manever, povezan z
Agrokorjevo ponudbo za odkup 21 odstotkov delnic največje slovenske trgovske družbe v lasti bank in napovedjo poznejšega prevzema Mercatorja.
 
Mercator, ki ga vodi Žiga Debeljak, včeraj v nasprotju z napovedjo s finančnega koledarja ni objavil poslovnega poročila za lansko leto. S tem je kandidatom za nakup deležev od bank, ki se ne bodo uvrstili v drugi krog prodaje, torej tudi Agrokorju, onemogočil natančnejši vpogled v poslovanje družbe v zadnjih treh mesecih lanskega leta.
 
Družba namreč včeraj v nasprotju s časovnico s koledarja finančnih objav ni objavila revidiranega letnega poročila Mercatorja na ravni družbe in skupine za lansko leto. Delničarjem in javnosti so tako v Mercatorju razkrili le povzetek revidiranega letnega poročila skupine in družbe, celotno letno poročilo, ki ga je nadzorni svet na čelu z Robertom Šego sicer že sprejel, pa nameravajo objaviti v zakonskem roku, torej do konca aprila.

 
Čeprav v Mercatorju, ki ga vodi Žiga Debeljak, v včerajšnjem poročilu za javnost niso pojasnili razlogov za neobjavo letnega poročila, nam je več virov potrdilo, da je v ozadju priprava na obrambo pred morebitnim Agrokorjem vstopom v lastništvo družbe. V Mercatorju so namreč z neobjavo letnega poročila Agrokorju in preostalim kandidatom za nakup delnic, ki se niso uvrstili v tako imenovani ožji seznam ("short list"), onemogočili dostop do natančnejših podatkov o poslovanju Mercatorja v zadnjih treh mesecih lanskega leta. To pa bi lahko Agrokorju otežilo dogovore z bankami in posledično dostop do virov financiranja morebitnega prevzema, ki bi ga glede na včerajšnji enotni tečaj Mercatorjeve delnice stal najmanj 600 milijonov evrov.
 
"Sam se za prevzem verjetno ne bi odločil, če ne bi razpolagal z letnim poročilom za preteklo leto," je včeraj za Dnevnik poudaril član uprave Medvešek Pušnik, družbe za upravljanje Valter Grilanc. "Res je, da lahko vlagatelj pridobi veliko informacij o sami družbi že iz devetmesečnih rezultatov. Da ne razpolaga z letnim poročilom, zna biti moteče za banke, a zadnjo besedo o tem imajo njihovi kreditni odbori. Ti sicer podjetjem, ki jih dobro poznajo, tudi septembra odobrijo posojila, ki so poslovna poročila objavila le za obdobje do 31. decembra," je ocenil Grilanc in dodal, da celovit vpogled v poslovanje omogoča le skrbni pregled.
 
Tudi tega pa v Mercatorju niso prepustili kandidatom za nakup, ampak so zanj na finančnem in davčnem področju najeli družbo KPMG Slovenija, na pravnem področju za Slovenijo odvetniško pisarno Senica, za tuja podjetja iz skupine pa odvetniško pisarno Schoenher. "Te opravljajo skrben pregled poslovanja v zadnjih petih letih in bodo v zvezi s tem pripravile tudi poročila," je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Debeljak.
 
Finančni skladi, ki jih bodo banke (oziroma v njihovem imenu podjetje Arkas, njihov zastopnik pri prodaji delnic), pripustile v drugi krog pogovorov o nakupu, bodo sicer morali zavezujoče ponudbe poslati do konca aprila. Pri tem najbrž ni naključje, da se takrat izteče zakonski rok, do katerega mora Mercator objaviti letno poročilo za 2009.
 
Daleč največje tveganje pri morebitnem Agrokorjevem naskoku na Mercator bo tako padlo na italijansko banko Unicredit. Ta je, kot smo pred dvema tednoma razkrili v Dnevniku, pripravljena hrvaškemu trgovskemu velikanu, ki je imel konec lanskega septembra več kot 1,1 milijarde evrov finančnega dolga, odobriti jamstvo za financiranje prevzema delnic največjega slovenskega trgovca. "Težko verjamem, da bi neka tuja banka zaupala denar močno zadolženemu podjetju iz jugovzhodne Evrope, ki bo zelo težko kupil večinski delež Mercatorja," je včeraj dejal nekdanji dolgoletni direktor Mercatorja Miran Goslar.
 
Odgovor na dvome, ki jih je izrazil, bi se lahko skrival v Mercatorjevih nepremičninah. Te so po dostopnih podatkih vredne okoli 1,6 milijarde evrov, tudi po tem, ko od te številke odštejemo za okoli milijardo evrov Mercatorjevih posojil, pa bi Agrokorju v primeru prevzema Mercatorja ostalo okoli 600 milijonov evrov "plusa". Ta bi mu tudi v najslabšem primeru zelo verjetno pokril več kot polovico stroškov celotnega prevzema. Če bi ta Agrokor na primer stal 900 milijonov evrov, bi lahko koncern v lasti Ivice Todorića zgolj z zgoraj opisano razliko med vrednostjo nepremičnin in posojil poravnal vse obveznosti do italijanske banke, ki jo v Sloveniji vodi France Arhar. Že pred časom smo namreč poročali, da namerava Agrokor z dolžniškim kapitalom pokriti približno dve tretjini vrednosti prevzema.
 
Goslar meni, da se bankam s prodajo Mercatorja ne mudi
 
Uprava Mercatorja je včeraj poudarila, da v prodajo deleža družbe, ki ga ponujajo poslovne banke (Unicredit, Gorenjska banka, Abanka, NKBM, Banka Koper in Hypo Bank), ni vključena. "Noben član uprave pri prodaji ne sodeluje, ne išče kupca in ni v ta namen nikogar angažiral," je dejal Žiga Debeljak. Poudaril je, da "si želi finančno močne in stabilne lastnike, ki bodo podpirali nadaljnji samostojni razvoj skupine Mercator kot vodilnega trgovca v jugovzhodni Evropi v skladu z začrtanimi strateškimi usmeritvami". Miran Goslar pa je včeraj ocenil, da "se bankam s prodajo ne bi smelo muditi". "Mercator ne potrebuje strateškega partnerja - ne z Zahoda ne iz območja nekdanje Jugoslavije. Najslabše bi bilo, če bi ga prevzelo veliko tuje podjetje. Sam upam, da bo petinski delež bank odkupil kakšen finančni sklad," je pojasnil Goslar.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.