Po visokem padcu poslovanja pred borznimi družbami težka pot do okrevanja
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Delniške družbe Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 22. 02. 2010 Stran: 25 Foto: Dokumentacija Dnevnika
Ljubljana - Najpomembnejše družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, so imele lani v povprečju več kot 15-odstotni padec prihodkov, medtem ko letos uprave napovedujejo okoli šestodstotno rast. To je razvidno iz ocen poslovanja v letu 2009 in načrtov za letošnje leto, ki so jih razkrile uprave nekaterih pomembnejših podjetij.
Večina najpomembnejših borznih družb bo letos opazneje omejila investicije, ki jih bodo pretežno financirali z lastnimi viri.
Največ, kar 176 milijonov evrov, nameravajo letos investirati v Krki, ki jo vodi Jože Colarič (levo). Na drugem mestu je Skupina Mercator pod vodstvom Žige Debeljaka (desno), kjer naj bi investicije letos dosegle 120 milijonov evrov, medtem ko naj bi v Skupini Petrol investirali okoli 50 milijonov evrov. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Ukrepi za rast
In s kakšnimi ukrepi nameravajo najpomembnejše družbe spodbujati rast prodaje? V Gorenju poleg novih izdelkov izpostavljajo krepitev marketinških dejavnosti na neevropskih trgih, v državah Srednje Azije in nekdanje Sovjetske zveze, v Luki Koper pa tudi na afriških in južnoameriških trgih. S prilagojeno ponudbo za kupca, programi zvestobe in dodatnimi storitvami nameravajo prodajo povečati v Skupini Mercator, ki jo vodi Žiga Debeljak. V Žitu poleg reorganizacije potniške službe, razvoja programa čokolade in čajev ter klasičnega oglaševanja načrtujejo tudi marketinško kampanjo na socialnem omrežju Facebook.
"Krepitev in ponoven porast prodaje je nujna in hkrati zahtevna naloga, za katero ocenjujemo, da bo v letošnjem letu ključna," poudarja predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan, ki za letošnje leto pričakuje povpraševanje na ravni iz zadnjega četrtletja 2009. V Telekomu Slovenije podrobnejših ukrepov, s katerimi bodo povečali prodajo, niso razkrili. Povedali so le, da bodo prodajo spodbujali s konsolidacijo slovenskih družb iz skupine Telekom, v Intereuropi pa menijo, da jim bo prodajo uspelo povečati z reorganizacijo in konsolidacijo.
Terjatve so in bodo težava
Med največjimi težavami v vprašanih družbah izpostavljajo predvsem problematične terjatve. "Največ težav pričakujemo na področju plačilne nediscipline in pri pridobivanju sredstev za financiranje investicij," pojasnjujejo v Luki Koper, ki jo vodi Gregor Veselko. Podobno meni tudi predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec, ki pojasnjuje, da imajo velik del prodaje sicer zavarovan, vendar to ne reši vseh težav. "Zavarovalnica ti sicer plača in nato terja kupca, ki pa ga lahko zaradi tega izgubiš," še pravi Slavinec. "Zaradi razmer na finančnih trgih bo dostop do dolgoročnih virov financiranja še vedno omejen in pritiski na obrestne marže še vedno visoki, kar bo povzročilo višje stroške financiranja," opozarjajo v Mercatorju.
Investicije omejene na najnujnejše
Prav zaradi oteženega dostopa do dolgoročnih virov financiranja in negotovih gospodarskih razmer v večini pomembnejših slovenskih družb načrtujejo le najnujnejše investicije. V Gorenju, ki ga vodi Franjo Bobinac, so nam povedali, da bodo investirali "zelo selektivno," medtem ko Gortan pravi, da se bodo letos omejili le na tiste investicije, za katere bodo ocenili, da so nujno potrebne za nemoteno poslovanje.
Manjše investicije kot v minulih letih načrtujejo tudi v Žitu in Mercatorju. Za investicije, ki jih bodo financirali le iz lastnih virov, bodo v Skupini Mercator namenili 120 milijonov evrov (predvsem v osnovna sredstva in prenovo trgovin), od česar bodo naložbe v Sloveniji znašale 54 milijonov evrov. V Skupini Petrol nameravajo investirati 50 milijonov evrov, Luki Koper pa 35,8 milijona evrov, od česar večino v terminal za alkohole, zapolnitev lagun v zaledju prvega pomola, preureditev enega od skladišč in gradnjo parkirišča za kamione. Rekordne naložbe, s katerimi bodo povečali proizvodne zmogljivosti in s tem prodajo, pa načrtujejo v Skupini Krka. Letos naj bi jih bilo namreč za kar 176 milijonov evrov, v prihodnjem petletnem obdobju pa okoli 182 milijonov evrov letno.
Zaposlovali bodo le redki
Tako kot bodo v večini družb investirali le v "skrbno izbrane" projekte, bodo redke tudi nove zaposlitve. V Skupini Intereuropa, kjer so samo med junijem in novembrom lani število zaposlenih zmanjšali za 130, tudi za letošnje leto napovedujejo nadaljnjo zmanjšanje števila zaposlenih, v Skupini Gorenje bodo letos število zaposlenih zmanjšali za okoli 350, v Telekomu želijo ohraniti trend petodstotnega letnega zmanjšanja števila zaposlenih, prav tako pa bodo število zaposlenih (ponovno) zmanjšali tudi v Skupini Žito. Tudi v Luki ne načrtujejo novega zaposlovanja, predvidenih pa je 22 starostnih upokojitev. Na drugi strani v Skupini Mercator načrtujejo 2,6-odstotno povečanje števila zaposlenih, za nekaj manj kot pet odstotkov pa naj bi se povečalo število zaposlenih v Skupini Krka.
Poleg padca prihodkov dobičke oklestile slabitve
Ocene čistega dobička v minulem letu so za zdaj razkrile le nekatere uprave, po dosedanjih podatkih pa so se lani čisti dobički največjih borznih družb kar prepolovili. Za letošnje leto v večini družb napovedujejo rast dobička, ki pa bo kljub temu dosegel le okoli tretjino tistega iz leta 2007. Na znižanje lanskoletnih dobičkov borznih družb pa ni vplival le padec poslovanja, saj je bila večina uprav neuspešna tudi pri krotenju stroškov poslovanja, ki so se v povprečju znižali po nižji stopnji kot prihodki oziroma so se celo zvišali.
Dodatno so dobičke znižale tudi nekatere zgrešene in neekonomične poslovne odločitve, katerih razsežnosti bodo znane v naslednjih tednih.
V Skupini Pivovarna Laško bodo morali odpisati več deset milijonov evrov, ki so jih (ko je bil na čelu družbe Boško Šrot) posodili Infondu Holdingu in Centru Naložbam.
V Luki Koper bodo morali oblikovati večmilijonske oslabitve naložb, izgubo Intereurope pa bo poglobilo prevrednotenje naložbe v moskovski logistični center Čehov, v katerega je uprava pod vodstvom Andreja Lovšina vložila več kot 140 milijonov evrov.
Podobno kot leta 2008 bodo tudi na lanskoletno poslovanje Skupine Petrol negativno vplivale oslabitve deleža v Istrabenzu, okoli pet milijonov evrov slabitev pa bo morala oblikovati tudi Iskra Avtoelektrika.
Samo Skupine Pivovarna Laško, Luka Koper, Intereuropa, Petrol in Iskra Avtoelektrika bodo po neuradnih ocenah morale oblikovati do okoli 200 milijonov evrov oslabitev.
